Adolf Wagner

Graški arhitekt Adolf Wagner je s svojimi stavbami pomembno zaznamoval historistično arhitekturo na Slovenskem. V času ko je bil ljubljanski mestni inženir je prispeval načrte za cerkvi na Taboru v Ljubljani ter Šmartnem pri Litiji (obe v slogu neogotike) in za ljubljansko klavnico, ki še danes predstavljajo vrhunce naše arhitekture poznega historizma. Po odhodu v Gradec pa je izdelal načrt za neorenesančno cerkev na Teharjah. Njena arhitekturna zasnova se razlikuje od druge štajerske neorenesančne arhitekture, saj se je pri določenih elementih naslonil neposredno na italijanske renesančne zglede (zvonik je kopija tistega v Montepulcianu, prvotna, neizvedena zasnova zunanjščine kaže na paladijanske vzore). Čeprav je po številu del na štajerskem skromno zastopan, pa teharska cerkev pomeni enega od ključnih spomenikov poznohistoristične arhitekture na območju nekdanje lavantinske škofije.

Franci Lazarini

(19. 12. 2012)

Izobrazba

  • 1862-1866, Dunaj, politehnika (Heinrich baron Ferstel)
  • 1866-1868, Dunaj, akademija (Theophil von Hansen) 

Zaposlitev

  • 1868-?, Dunaj, sodeloval pri gradnji Južne železniške postaje
  • ?-1873, Dunaj, Baden-Vöslauer Baubank
  • 1874-1883, Ljubljana, mestni inženir
  • 1883-1915, Gradec, Državna obrtna šola 

Slogovni oris:

pozni historizem, neogotika, neorenesansa

Dela

Znana dela:

  • Ljubljana, ljudska šola na Zoisovi cesti (tudi Šola na Grabnu, danes Fakulteta za arhitekturo UL), 1878
  • Ljubljana, kopališče Kolezija, 1879  
  • Ljubljana, mestna klavnica, 1881 (uničena)
  • Ljubljana, Filharmonija, 1892
  • Ljubljana, Narodni dom, 1894-1896 (vodil gradnjo po načrtih Františka Edmunda Škabrouta, načrte v marsičem dodelal)
  • Ljubljana-Tabor, c. Srca Jezusovega in redovna hiša lazaristov, 1881-1883
  • Sora, ž. c. sv. Štefana, 1884
  • Šmartno pri Litiji, ž. c. sv. Martina, 1899-1900
  • Teharje, ž. c. sv. Martina, 1906-1908 


Viri in literatura

Literatura:

Avguštin STEGENŠEK, Nove župnijske cerkve, Ljubitelj krščanske umetnosti, 1/3"124, 1914, str. 141-155.

Marijan MAROLT, Dekanija Celje. 2. del: Cerkvene umetnine izven celjske župnije, Maribor 1932 (Umetnostni spomeniki Slovenije, 3), str. 189-196.

Bruno BINDER, Wagner, Adolf, Allgemeines Lexikon der bildenden Künstler. Von der Antike bis zur Gegenwart, 35, Leipzig 1942, str. 27.

Jože CURK, Topografsko gradivo I. Sakralni spomeniki na območju občine Celje, Celje 1966 (tipkopis), str. 96-97Andreja ŽIGON, Cerkev sv. Martina v Šmartnem pri Litiji, Ljubljana 1980 (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, 106), str. 10-11.

Damjan PRELOVŠEK, Historizem. Arhitektura, Enciklopedija Slovenije, 4, Ljubljana 1990, str. 27.

Andrej HRAUSKY, Janez KOŽELJ, Arhitekturni vodnik po Ljubljani. 100 izbranih stavb, Ljubljana 2002, str. 72-73.

Matjaž AMBROŽIČ, Ljubljanski knezoškof dr. Janez Zlatoust Pogačar. Njegova verska, kulturna in politična vloga za zgodovino Slovencev, Ljubljana 2003 (Acta ecclesiastica Sloveniae, 25), str. 325-329.

Monika PEMIČ, Dom za Narodno galerijo. O arhitekturi in nastanku najstarejše galerijske zgradbe pri nas, Od Narodnega doma do Narodne galerije (ur. Mojca Jenko, Monika Pemič), Ljubljana 2009, str. 33.

Franci LAZARINI, Cerkvena arhitektura lavantinske škofije v času knezoškofa dr. Mihaela Napotnika (1889-1922), Maribor 2012 (tipkopis doktorske disertacije), str. 124-130. 



Osnovni podatki (Automatic Copy)

Rojstvo 8. oktober 1844, Wildon, Avstrija
Smrt 25. maj 1918, Gradec, Avstrija
Spol: moški
Poklic: arhitekt
Slogovni oris: pozni historizem, neogotika, neorenesansa

Delovanje

Čas: zadnji desetletji 19. stoletja, prvo desetlejte 20. stoletja
Geografsko področje: Kranjska (Ljubljana, osrednja Slovenija, Zasavje), Štajerska