Hans Pascher

Hans Pascher je bil eden najbolj aktivnih arhitektov poznega historizma na področju Štajerske, deloval pa je tudi v drugih deželah, npr. na Kranjskem in Goriškem. Na Dunaju šolani arhitekt se je pod vplivom Johanna Grausa, predsednika Društva za krščansko umetnost sekovske škofije, sčasoma oddaljil od dunajskih zgledov in začel pretežno ustvarjati v slogu t. i. štajerske neorenesanse, ki jo je zagovarjal Graus, delal pa je tudi neoromanske in neogotske objekte. Izdeloval je tudi načrte za cerkveno opremo, zlasti oltarje. Njegove najpomembnejše stavbe pri nas so cerkve v Brestanici, Drežnici ter na Viču v Ljubljani.

 

Franci Lazarini

Izobrazba

  • 1874-1877, Dunaj, Franz Schlögl (se izuči za poklic kamnoseka)
  • 1877-1880, Dunaj, C. kr. gradbena in strojniška šola
  • 1880-1883, Dunaj, specialka pri Friedrichu baronu Schmidtu

Zaposlitev

  • 1884-1893 Gradec, biro Josefa Flohra
  • 1893 postane mestni stavbni mojster, lasten biro

Članstvo v skupinah, umetniških društvih, združenjih:

  • Gradec, Društvo za krščansko umetnost sekovske škofije

Slogovni oris:

pozni historizem, neorenesansa, neoromanika, neogotika

Dela

Znana dela:

  • Dunaj, mestna hiša, 1872-1883, sodeloval z arhitektom stavbe Friedrichom baronom Schmidtom
  • Sopron, evangeličanska šola, pred 1884
  • Gradec, Univerza, sodeloval pri gradnji glavne stavbe, knjižnice, naravoslovnega, medicinskega in botaničnega inštituta (vse po načrtih drugih avtorjev), 1884-
  • Prebold, ž. c. sv. Pavla, 1895-1898
  • Čadram, ž. c. sv. Janeza Krstnika, 1895-1899
  • Radelca, p. c. sv. Pankracija, 1898-1904 (posvečena 1910)
  • Pischelsdorf, ž. c. sv. Petra in Pavla, 1898-1902
  • Feldbach, ž. c. sv. Lenarta, 1898-1900
  • Maribor, stolna c. sv. Janeza Krstnika, stranska oltarja Srca Jezusovega in Srca Marijinega, 1898
  • Žalec, ž. c. sv. Miklavža, povišava zvonika, 1898
  • Maribor, ž. c. sv. Magdalene, več načrtov: 1902, 1917-1920 (neizvedeno)
  • Žalec, ž. c. sv. Miklavža, 1903-1906, nova cerkev
  • Weißkirchen, ž. c. sv. Vida, 1903-1904
  • Gradec (Graz),  ž. c. sv. Jožefa, 1903-1910
  • Cirkovce, ž. c. Marijinega vnebovzetja, 1904-1906 (posvečena 1910)
  • Zeltweg, ž. c. Srca Jezusovega, 1904-1906
  • Maribor, stolna c. sv. Janeza Krstnika, stranski oltar Rožnovenske Matere Božje, 1904
  • Ljubljana-Vič, ž. c. sv. Antona Padovanskega, 1906-1908, cerkev in samostan
  • Škofja Loka, ž. c. sv. Jakoba, podaljšanje ladje, načrt 1906 (neizvedeno)
  • Unterlamm, ž. c. sv. Henrika, 1907-1910
  • Dol pri Hrastniku, ž. c. sv. Jakoba starejšega, 1908-1909
  • Brestanica, ž. c. Lurške Matere Božje, 1908-1911 (posvečena 1914), arhitektura in oprema
  • Drežnica nad Kobaridom, ž. c. Srca Jezusovega, 1911-1914 (posvečena 1941, zvonik 1986), arhitektura in del opreme
  • Rogašovci, ž. c. sv. Jurija, povečava 1925


Viri in literatura

Literatura:

Avguštin STEGENŠEK, Konjiška dekanija, Maribor 1909 (Umetniški spomeniki lavantinske škofije, 2), str. 107-109.

Avguštin STEGENŠEK, Nove župnijske cerkve, Ljubitelj krščanske umetnosti, 1/3-4, 1914, str. 90-106, 121-140, 161-170.

Avguštin STEGENŠEK, Nove podružnice, Ljubitelj krščanske umetnosti, 1/3-4, 1914, str. 193-195.

Marijan MAROLT, Dekanija Celje. 2. del: Cerkvene umetnine izven celjske župnije, Maribor 1932 (Umetnostni spomeniki Slovenije, 3), str. 123-127.

France STELE, Pascher Hans, Slovenski biografski leksikon, 2, Ljubljana 1933-1952, str. 263.

Janko OROŽEN, Zgodovina Trbovelj, Hrastnika in Dola.  I. Od početka do 1918, Trbovlje 1958, str. 678-680.

 Mirko JUTRŠEK [sic], Pascher, Hans, Enciklopedija Jugoslavije, 6, Zagreb 1965, str. 434.

 France ŠTUKL, Drobci iz spomeniškega varstva v Škofji Loki (tri neizvedene adaptacije in cestna varianta), Loški razgledi, 27, 1980, str. 37-43.

Karin BRANTNER, Der Architekt Hans Pascher (1858-1942). Kirchenneubauten in der heutigen Steiermark, Graz 1993 (tipkopis diplomske naloge).

 Christian BRUGGER, Kirchenbauten in der Zeit des Historismus in der Steiermark, Graz 1995 (tipkopis doktorske disertacije), str. 109-110, 114-116, 120.

 Jožko KRAGELJ, Svetišče Srca Jezusovega v Drežnici, Drežnica 1995 (Sakralni spomeniki Primorske, 35), str. 8-29.

Leopold BICHLER, Pfarrkirche zum hl. Josef am Schönaugürtel in Graz, Salzburg 1998 (Christliche Kunststätten Österreichs, 324), str. 6-10.

Franc OBAL, Arhitektura historicizma in secesije v Prekmurju, Murska Sobota 2002, str. 96-97.

Metoda KEMPERL, Župnijska cerkev sv. Nikolaja v Žalcu, Leksikon cerkva na Slovenskem.  Škofija Maribor. 28: Dekanija Žalec (ur. Luka Vidmar), Celje 2004, str. 82-85.

Metoda KEMPERL, Župnijska cerkev sv. Pavla v Preboldu, Leksikon cerkva na Slovenskem. Škofija Celje. 1: Dekanija Braslovče (ur. Luka Vidmar), Celje 2008, str. 50-53.

Maja CIUHA-FRANČIČ, Cerkev svetega Antona Padovanskega na Viču v Ljubljani. Nadškofijsko svetišče sv. Antona Padovanskega, Ljubljana 2008, s. p.

Franci LAZARINI, Arhitekt Hans Pascher in cerkvena arhitektura poznega historizma na Slovenskem Štajerskem, Studia Historica Slovenica, 11/2-3, 2011, str. 807-828.

Franci LAZARINI, Cerkvena arhitektura lavantinske škofije v času knezoškofa dr. Mihaela Napotnika (1889-1922), Maribor 2012 (tipkopis doktorske disertacije), str. 98-124.

Franci LAZARINI, Cerkev Srca Jezusovega v Drežnici nad Kobaridom in njeno mesto v slovenski arhitekturi poznega historizma, Annales. Series historia et sociologia, 22/1, 2012, str. 55-64.



Osnovni podatki (Automatic Copy)

Rojstvo 19. junij 1858, St. Marghareten im Burgenland, Avstrija
Smrt 23. maj 1942, Gradec, Avstrija
Različice imena: Johann
Spol: moški
Poklic: arhitekt, altarist
Slogovni oris: pozni historizem, neorenesansa, neoromanika, neogotika

Delovanje

Čas: zadnja desetletja 19. stoletja, prva četrtina 20. stoletja
Geografsko področje: Štajerska, Goriška, Kranjska, Prekmurje