KADETNICA
Lokacija: Engelsova ulica 15
Arhitekt: August Sicard von Sicardsburg, Eduard van der Nüll
Čas nastanka: 1853-1856
Po revolucionarnem leu 1848 so na območju Habsburške monarhije ustanovili več kadetskih inštitutov (Maribor, Hainburg, Eisenstadt, Reka, Liebenau pri Gradcu), na katerih so se izobraževali bodoči častniki. Na območju Spodnje Štajerske so prvotno načrtovali ureditev šole v dvorcu Novo Celje blizu Petrovč, vendar je projekt zaradi nasprotovanja lastnika propadel. Zato so se odločili za novogradnjo na obrobju Maribora, na tedaj skoraj nepozidanem desnem bregu Drave. Načrt za monumentalno stavbo sta prispevala dunajska arhitekta Augudt Sic(c)ard von Sic(c)ardsburg (1813-1868) in Eduard van der Nüll (1812-1868), gradbena dela je vodil stavbni mojster Carl Ohmeyer (1818-1856) iz Gradca, kamnoseška dela pa je opravilo podjetje ptujsko-mariborskega kamnoseka Johanna Stichla. Stavba je imela funkcijo kadetskega inštituta vse do leta 1870, ko je v njej dobila prostore vojašnica. Leta 1894 je bila zopet vzpostavljena pehotna kadetnica, ki je delovala do 1919. Od tedaj pa vse do slovenske osamosvojitve je bila v stavbi vojašnica, nato pa je bila prazna in je propadala. V letih 2007-2008 je bila temeljito obnovljena za potrebe Šole za častnike, Poveljstva Slovenske vojske za doktrino in razvoj ter Vojaškega muzeja Republike Slovenije. Prenova je bila sicer nadvse uspešna, žal pa je tedaj stavba, zaradi pomanjkljivega poznavanja arhitekture 19. stoletja, dobila neustrezno sivozeleno barvo fasade, s katero je bil okrnjen monumentalni videz stavbe.
Štirinadstropna delno podkletena stavba z mansardo ima v tlorisu obliko črke H. Daljši osrednji trakt je 29-osen, krajša trakta sta 11 x 4-osna. Osrednji del vzdolžnega trakta rizalitno izstopa in je nekoliko povišan. Zunanjščino členijo polkrožna okna s poudarjenimi polkrožnimi loki nad njimi, venčni zidec pa krasi ločni friz, značilen za arhitekturo sredine 19. stoletja. V zgornjem delu fasade so »stolpiči« ter drugo kamnoseško in terakotno okrasje, ki pa zaradi neustrezne barve fasade ne pride dovolj do izraza. V notranjščini so se ohranili: obokana vhodna veža s slopi, dvoramno stopnišče in osrednja dvorana v drugem nadstropju, v kateri je bila prvotno kapela.
Podobno kot druge sočasne vojaške stavbe v Avstrijskem cesarstvu se tudi mariborska Kadetnica po svojih arhitekturnih značilnostih zgleduje po najpomembnejši vojaški gradnji sredine 19. stoletja, dunajskem Arsenalu. V letih 1849-1856 zgrajeni Arsenal sestavlja več objektov, za katere so naredili načrte vodilni avstrijski arhitekti romantičnega (oziroma zgodnjega) historizma, med njimi August Sicard von Sicardsburg in Eduard van der Nüll. Izmed kadetskih inštitutov, postavljenih sredi 19. stoletja, je mariborska Kadetnica najbolj podobna Kadetnici v Eisenstadtu na Gradiščanskem (sedaj Martinkaserne, 1853-1858), precej pa ji je podobna tudi Kadetnica v Liebenau pri Gradcu (sedaj gimnazija, Carl Ohmeyer, 1852-1854). Mariborska Kadetnica je eden redkih primerov romantičnega historizma na Slovenskem in hkrati ena največjih stavb sredine 19. stoletja pri nas. Krasi jo neoromansko okrasje, s svojo monumentalnostjo in umestitvijo v prostor pa je precej vplivala tudi na urbanistično podobo desnega brega Maribora. Sama stavba je bila obdana z zelenimi površinami (drevored, park), pred njenim pročejem pa so leta 1899, kot obeležitev petdesete obletnice vladavine cesarja Franca Jožefa I., postavili celopostavni bronasti cesarjev spomenik, delo dunajskega kiparja Edmunda Hofmanna von Aspernburga (1847-1930). Žal je bil kip po razpadu Avstro-Ogrske uničen, ohranjen pa je podstavek, ki sedaj restavriran čaka na novo funkcijo.
Literatura:
Jože CURK, Maribor. Vodnik po mestu in bližnji okolici, Maribor 2000.
Jože CURK, Primož PREMZL, Mariborske vedute, Maribor 2004.
Špelca ČOPIČ, Javni spomeniki v slovenskem kiparstvu prve polovice 20. stoletja, Ljubljana 2000 (M'Ars, 5).
Bruno HARTMAN, Zgodovinski oris, Kadetnica (ur. Ana Brodnik), Ljubljana 2010, str. 16-41.
Franci LAZARINI, Odmev dunajskega Arsenala, Kadetnica (ur. Ana Brodnik), Ljubljana 2010, str. 43-55.
Iztok PREMROV, Arhitektura 19. stoletja v Mariboru, Časopis za zgodovino in narodopisje, 45 (n. v. 10)/2, 1974, str. 341-380.
Igor SAPAČ, Šole, v: Igor Sapač, Franci Lazarini, Arhitektura 19. stoletja na Slovenskem, Ljubljana 2014 (v tisku).
Igor SAPAČ, Katalog pomembnejših klasicističnih, bidermajerskih in historističnih arhitekturnih stvaritev na območju Republike Slovenije, v: Igor Sapač, Franci Lazarini, Arhitektura 19. stoletja na Slovenskem, Ljubljana 2014 (v tisku).
Sonja ŽITKO, Po sledeh časa. Spomeniki v Sloveniji 1800-1914, Ljubljana 1996.
Franci Lazarini
(23. 9. 2014)
