MATIČNA REDOVNA HIŠA ŠOLSKIH SESTER IN NEKDANJE ZUNANJE UČITELJIŠČE (SEDAJ TRETJA GIMNAZIJA MARIBOR)
Lokacija: Strossmayerjeva ulica 15 in 17, Gosposvetska cesta 4
Arhitekt: Andreas Tschernitschek (nadzidava), Franz Derwuschek (nadzidava), Johann Eberhard (zunanje učiteljišče in zakristija)
Čas nastanka: 1874 (šolsko poslopje), 1885-1886 (kapela), 1892-1893 (notranje učiteljišče), 1896 (nadzidava vseh poslopij), 1906-1908 (zunanje učiteljišče, zakristija z oratorijem)
Arhitekturni kompleks matične redovne hiše Šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja, katerega del je bilo nekoč tudi poslopje današnje Tretje gimnazije Maribor, je bil postopno zgrajen v zadnjih desetletjih 19. in prvem desetletju 20. stoletja. Njegovi začetki segajo v leto 1864, ko so se na povabilo lavantinskega knezoškofa dr. Jakoba Maksimilijana Stepišnika (škof 1862-1889) v Mariboru naselile šolske sestre iz Algersdorfa pri Gradcu (za njihovo naselitev se je zavzemal že Stepišnikov predhodnik bl. Anton Martin Slomšek). Leta 1869 se je mariborska hiša osamosvojila; nova redovna skupnost, prva, ki je bila ustanovljena na območju današnje Slovenije, Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja (tudi mariborske šolske sestre), je kmalu razširila delovanje po vsej Sloveniji, pa tudi izven njenih meja.
Ob prihodu leta 1864 so se sestre naselile v Schmiedererjevi hiši na Strossmayerjevi ulici, ki so ji leta 1874 dozidale enonadstropno šolsko poslopje. V letih 1885-1886 je bila kompleksu dozidana neoromanska kapela Marije Brezmadežne, med letoma 1892-1893 pa prostori za notranje učiteljišče. Leta 1896 so po načrtih mariborskih stavbenikov Andreasa Tschernitschka (1835-1892) in Franza Derwuschka (v Mariboru aktiven v letih 1884-1922) vsa poslopja povišali za eno nadstropje, objekti so tedaj dobili tudi neorenesančno fasadno členitev. Do zadnje razširitve je prišlo v letih 1906-1908, ko so na nasprotni strani Gosposvetske ceste dozidali neorenesančno stavbo zunanjega učiteljišča, ki je bila s podzemnim prehodom povezana s samostanskim vrtom. Hkrati so kapeli dozidali zakristijo z oratorijem, ki je s hodnikom povezana z redovno hišo. Načrte za zunanje učiteljišče in zakristijo s hodnikom je izdelal graški arhitekt Johann Eberhard.
Šolske sestre so z objekti upravljale do leta 1941, ko jih je nemški okupator izgnal, v povojnih letih pa so kompleks nacionalizirali. Samostanski vrt je bil opuščen, v prostore redovne hiše in notranje šole so naselili stanovalce, kapela je bila predelana v igrišče in skladišče, odstranili so manjši zvonik. V osemdesetih letih so porušili južni trakt in na njegovem mestu postavili večstanovanjsko stavbo. Leta 2001 je bil kompleks (brez zunanjega učiteljišča) vrnjen šolskim sestram, ki so ga v naslednjih letih postopoma obnovile. Pri prenovi je bila spremenjena neorenesančna fasada samostanskega kompleksa, medtem ko je fasada kapele ostala intaktna, žal pa niso rekonstruirali zvonika.
V stavbi zunanjega učiteljišča je bila leta 1946 urejena vojaška bolnica, 1954 pa je v njej zopet pričelo delovati učiteljišče, katerega naslednica je Tretja gimnazija Maribor. Posebnih predelav stavba ni doživela.
Samostansko poslopje ima, delno tudi zaradi nestrokovne prenove, skromno arhitekturno členitev; poleg zidcev, rustike v pasovih (pritličje) in pravokotnih oken, ga členijo lizene na robovih stavbe (slednje le pri severni fasadi), dvoriščno fasado pa obdajajo balkoni. Kapela Marije Brezmadežne po svojih formah izstopa iz stavbnega kompleksa, saj je nižja in ožja od samostana. Členijo jo velika polkrožna okna, med katerimi so pilastri, stene pa zaključuje neoromanski ločni friz. Triosminski sklep prezbiterija poleg ločnega friza in polkrožnih oken (eno izmed njih je slepo oziroma je v okenski okvir vstavljena le majhna ovalna lina) členijo enkrat stopnjevani zunanji oporniki, ki pa nimajo statične funkcije. Naknadno dozidana nadstropna zakristija z oratorijem in hodnikom ima na krajši stranici nekaj sekundarno vzidanih polkrožnih oken, daljšo stranico pa členijo bifore. Manjši zvonik, ki je stal na prehodu med redovno hišo in kapelo, je bil po drugi svetovni vojni odstranjen. Notranjščina je skromna, stene ladje členijo notranji oporniki, pred katerimi stojijo slopi polkrožnega prereza, stene prezbiterija pa členijo konzole, ki nosijo obočna rebra. Oprema je nova in skromna, izstopa zlasti kopija neogotskega oltarja, za katerega je načrte izdelal graški arhitekt Hans Pascher (1858-1942).
Pročelje trinadstropne stavbe zunanjega učiteljišča je štirinajstosno, osrednji osemosni del rahlo rizalitno izstopa. Talni zidec je iz grobe rustike, pritličje členijo rustika v pasovih, segmentno zaključena okna ter glavni vhod, obdan s portalom. Nadstropja so gladko ometana, okna so pravokotne oblike, v prvem nadstopju so nad okni trikotni zatrepi. Okna tretjega nadstroja rizalita so polkrožna. Pročelje zaključuje konzolni zidec, nad rizalitom pa se dviguje še mansarda, ki jo osvetljuje polkrožno okno, obdano z manjšima slepima polkrožnima oknoma. Podstrešno nadstropje zaključuje trikotni zatrep.
Matična hiša šolskih sester je značilen primer redovne hiše 19. stoletja, kjer funkcionalnost prevladuje pred reprezentančno funkcijo, kar se kaže zlasti v skromni arhitekturni členitvi. Posebnost predstavlja kapela, uvrstimo jo lahko v sklop večjih redovnih kapel, ki izstopajo iz samostanske stavbe in po zasnovi zunanjščine spominjajo na manjšo cerkev. Gre za vmesni tip med redovno cerkvijo in kapelo, urejeno znotraj samostana, ki je značilen za redovno arhitekturo 19. stoletja (podobna primera: kapela Srca Jezusovega pri redovni hiši šolskih sester (prej jezuitskem samostanu), Repnje, 1870; kapela sv. Jožefa pri samostanu karmeličank, Selo pri Ljubljani, 1890-1891, porušena 1951). Precej bogatejša pa je neorenesančna stavba zunanjega učiteljišča, ki je po svoji tlorisni zasnovi, pa tudi po zunanji členitvi, značilen primer avstro-ogrske šolske stavbe iz časa poznega historizma.
Viri:
Steimärkisches Landesarchiv Graz (StLA), Plänesammlung (Staatliche), m. 80, načrt oltarja za kapelo šolskih sester v Mariboru
Literatura:
Jože CURK, Mariborsko gradbeništvo med sredinama 19. in 20. stoletja, Časopis za zgodovino in narodopisje, 75 (n. v. 40)/2-3, 2004, str. 301-331.
Jože CURK, Maribor. Vodnik po mestu in okolici, Maribor 2000.
Franc KOVAČIČ, Zgodovina Lavantinske škofije (1228-1928), Maribor 1928.
Franci LAZARINI, Redovi in sakralna umetnost na Slovenskem v drugi polovici 19. in začetku 20. stoletja. Nekaj opažanj, Acta historiae artis Slovenica, 17/2, 2012, str. 137-153.
Franci LAZARINI, Cerkve, samostani, redovne hiše in sinagoge, v: Igor Sapač, Franci Lazarini, Arhitektura 19. stoletja na Slovenskem, Ljubljana 2014 (v tisku).
Anton OŽINGER, Cerkvena zgodovina Maribora od konca 18. stoletja, Maribor skozi stoletja. Razprave I, Maribor 1991, str. 492-495.
s. Leonita ROJS, s. Avguština ZOREC, Šolske sestre sv. Frančiška Mariborska provinca. Zgodovinski pogled na prehojeno pot, Ljubljana 1987.
Igor SAPAČ, Katalog pomembnejših klasicističnih, bidermajerskih in historističnih arhitekturnih stvaritev na območju Republike Slovenije, v: Igor Sapač, Franci Lazarini, Arhitektura 19. stoletja na Slovenskem, Ljubljana 2014 (v tisku).
http://www.solske-sestre.si, stanje na dan 18. 06. 2012.
Franci Lazarini
(23. 9. 2014)
