Spomenik cesarju Francu Jožefu I.

Kadetnica v Mariboru (do 1918)

Edmund Hofmann von Aspernburg

1899

 

Po opisu v Marburger Zeitung je kip cesarja stal na 2,5 metra visokem granitnem podstavku, ki sta ga krasila lovorov venec in bronasta napisna plošča z vgraviranim napisom Franz Josef I. 1898. Spomenik je izdelal kipar Edmund Hofmann von Aspernburg (1847-1930) in je nastal v počastitev cesarjeve petdesetletnice. Čeprav je bilo odkritje spomenika za eno leto odloženo zaradi žalovanja v cesarski družini (10. septembra 1898 je bila umorjena cesarica Elizabeta), letnice na plošči niso spreminjali. Kip v nadnaravni velikosti (visok 2,35 metra) je bil izdelan iz najboljše bronaste topovske zlitine, ki so jo naredili v livarni Hansa Frömmla na Dunaju. Cesar je bil upodobljen v feldmaršalski uniformi s plaščem in kapo, takšen, kot ga je z manevrov poznal vsak vojak. Plašč je imel odpet, v desni roki je držal daljnogled, leva pa je bila rahlo oprta na sabljo. Umetnik ga je na podstavku ujel v največji živahnosti in naravnosti v pozi, ki je značilna za poslušanje in opazovanje.
Čeprav kipar pri oblikovanju spomenika ni presegel formalnega izraza svojih učiteljev, je bil mariborski spomenik ena zgodnejših upodobitev cesarja Franca Jožefa I. kot vojščaka in je bil prav zaradi tega zelo dobro sprejet v javnosti. Pohvalili sta ga celo cesarska hiša in generaliteta na Dunaju. Starejša od mariborskega kipa je leta 1897 nastala cesarjeva podoba v maršalski uniformi za Waidhofen v Spodnji Avstriji. Šele po letu 1900 pa je motiv vojščaka prerasel v skoraj že industrijsko produkcijo. Na Dunaju je prvi prostostoječi kip cesarja Franca Jožefa nastal leta 1904. Oblikoval ga je Johannes Benk (1844-1914), ki je izdelal tudi spomenik cesarju leta 1908. Slednji je v likovni umetnosti postal vzor za poosebljanje moči, zaupanja in samozavesti, kar so bile tudi cesarjeve lastnosti, ter postal prototip za vse nadaljnje prostostoječe cesarjeve upodobitve. Kip je sprva stal v mestnem parku v Wiener Neustadtu, nato so ga po prevratu leta 1918 pospravili v depo mestnega muzeja, med drugo svetovno vojno je bil izgubljen, leta 1957 pa so ga po naključju odkrili na Dunaju in ga nato postavilili v dunajski Burggarten.

Po propadu Avstro-Ogrske je bil cesarjev kip odstranjen, njegova nadaljna usoda ni znana, po vsej verjetnosti pa je bil pretopljen. Na granitni podstavek so v dvajsetih letih postavili kip kralja Petra I., ki so ga 1941 uničili nacisti. Po drugi svetovni vojni je bil podstavek prestavljen na južno stran Kadetnice in vkomponiran v fontano. Pred leti je bil temeljito restavriran in sedaj čaka na novo funkcijo.

Franci Lazarini

(26. 5. 2014)