
Eden od pionirjev slovenske umetnostne zgodovine. Lavantinski knezoškof dr. Mihael Napotnik mu je omogočil študij umetnostne zgodovine in arheologije v Rimu in Gradcu, z namenom izdelave umetnostne topografije lavantinske škofije. V času rimskega študija je precej pisal o rimskih spomenikih (v domači in tuji periodiki), po povratku v Maribor pa se je posvečal izključno štajerski umetnostni dediščini. Njegovi topografiji (Dekanija Gornjegrajska, Maribor 1905; Konjiška dekanija, Maribor 1909) pomenita začetek umetnostne topografije na Slovenskem, izdelavo ostalih zvezkov sta preprečili Stegenškova bolezen in prva svetovna vojna. Poleg starejše umetnosti ga je zanimala tudi sodobna likovna ustvarjalnost, za njeno promocijo je na Napotnikovo pobudo in z njegovo finančno podporo začel izdajato revijo Ljubitelj krščanske umetnosti (1914), prvo slovensko periodično publikacijo s področja likovne umetnosti, ki jo je tudi urejal in napisal večino člankov (zaradi vojne je izšel le en letnik s tremi številkami, od teh ena dvojna). Zadnja leta življenja se je intenzivno ukvarjal s proučevanjem topografije starega Jeruzalema ter z novo biblijsko eksegezo. V letih 1908-1913 (ali 1914) je bil častni konservator C. kr. Centralne komisije za spomeniško varstvo, vendar se je kasneje s komisijo razšel, verjetno zaradi drugačnih pogledov na ohranjanje spomenikov.
Franci Lazarini
(22. 10. 2012)