Fotograf Miran Mišo Hochstätter izvira iz fotografske družine, njegov oče Jožef Hochstätter, po poreklu Prekmurec, je v Mariboru leta 1953 v Vetrinjskem dvorcu ustanovil Foto studio Hochstätter, ki ga je leta 1994 prevzel njegov sin in v fotografski objektiv zajel številne Mariborčane, posameznike iz sveta znanosti in kulture ter druge znane osebnosti. Po študiju na mariborski pedagoški akademiji je dve leti študiral v Münchnu na nekdanji Bayerische Staatslehrenanstalt für Photographie, današnji Staatliche Fachakademie für Fotodesign München, nato je diplomiral v Mariboru. V 1970-ih in 1980-ih je bil eden od protagonistov mariborskega umetnostnega prizorišča, ukvarjal se je z umetniško fotografijo in grafičnim oblikovanjem, zasnoval je celostno grafično podobo za glasbeno skupino Lačni Franz in Umetnostno galerijo Maribor. Bil je likovni urednik Katedre (1971-1972) in član skupine N (Neodvisni) (1972-1974), ki jo je vodil Jože Kološa Kološ in iz katere se je po sprva spontanem druženju fotografov razvila fotografska kolonija Koštabona - neznana zemlja in bienalna prireditev Kombinirana fotografija - fotografija brez meja, ki je sčasoma dobila mednarodni značaj in organizacijsko delovala pod okriljem Obalnih galerij Piran. Od 1975 do 1987 je samostojno ali v sodelovanju z drugimi ustvarjalci (npr. Branetom Rončelom in Milanom Latinom - Musom) pripravljal prireditve, imenovane avdiovizualni programi. V okviru Poetičnega gledališča Bojane Rudl je sodeloval pri multimedialnih predstavah Cvetje sprehajalcev (1987) in Hladna nežnost javnega stranišča (1988), v katerih so se povezovali poezija, glasba, ples in fotografija. Med 1986-1990 je živel v Münchnu in delal za različne fotografske agencije, ves čas je deloval tudi doma, leta 1991 se je dokončno vrnil v Maribor. Leta 1995 je v prostorih Foto studia Hochstätter uredil Galerijo mojstrov Hochstätter, v kateri je vse do leta 2008 priredil vrsto fotografskih razstav. V njegovem opusu prevladuje črno-bela fotografija, ki obravnava različne motive, kot so tihožitja, krajine, portreti, med katere sodijo tudi portreti jazzovskih in drugih glasbenikov, moški in ženski akti, pri čemer s subtilnim pristopom in tehnično dovršenostjo ustvari diskretne, mestoma čutno naglašene kompozicije v interierju ali zunanjem naravnem okolju. Obravnaval je tudi ekološko problematiko, zlasti je znan cikel fotokolažev Nature morte, kjer z motivi onesnaževanja okolja izrisuje trpko, mestoma ironično podobo tedanjega mačehovskega odnosa človeka do narave. V ciklu kolažev Težka nočna glasba je fotografijo kombiniral z različnimi materiali in risarskimi intervencijami, ki pričajo o spontanem, impulzivnem ustvarjalnem vzgibu, porojenem iz notranje napetosti. Vpogled v zakulisje mariborskega baletnega in opernega ansambla pa je predstavil s serijo fotografij Preden se dvigne zavesa, ki je nastala v času, ko je bil uradni fotograf Opere in baleta SNG Maribor (2003-2004). Kot fotograf je sodeloval pri več knjižnih publikacijah. Svoja dela je razstavljal doma in v tujini in zanje prejel vrsto priznanj in nagrad.
Nagrade, priznanja, odlikovanja:
- 1975, zlata medalja za kolekcijo Galerije Loža na Istri 75 - Koštabona
- 1976, bronasta medalja za fotografijo Galerije Lože na Koštaboni 76
- 1978, priznanje za fotografijo in plaketa bienala kombinirane fotografije
- 1981, priznanje za koledar Birostroj 81 na Kalenderschau 1981 v Stuttgartu
- 19981, priznanje za koledar Birostroj 81 na 3. jugoslovenski izložbi zidnih kalendara 81 v Zagrebu
- 1983, odkupna nagrada za kolekcijo Fotogalérie v Sombotelu
- 1984, priznanje 5 najboljših koledarjev za Birostroj 84 na Jugoslavenski izložbi zidnih kalendara 1984
- 1984, odkupna nagrada in posebno priznanje za 10-letno delo Galerije Loža na Koštaboni 83
- 1984, odkupna nagrada za kolekcijo galerije likovnih umetnosti Osijek na 10. mednarodnem foto forumu
- 1985, odkupna nagrada za kolekcijo na razstavi A hat országrész fotokiallítása v Pécsi galérie
Andreja Rakovec
(22. 7. 2014)
