Stojan Kerbler je najuspešnejši slovenski fotograf 20. st., uveljavljen v mednarodnem okviru. S fotografijo se je pričel ukvarjati kot najstnik, še intenzivneje pa v študentskih letih v Ljubljani, kjer je leta 1963 skupaj z Mirom Hojnikom, Oskarjem Dolencem in Jocem Žnidaršičem ustanovil Fotogrupo ŠOLT. Sodeloval je na številnih razstavah in fotografskih natečajih doma in v tujini ter za svoje delo prejel več kot petsto nagrad in priznanj doma in po svetu, še zlasti so odmevale fotografije Skupna pomlad, Sam, Deklica iz Haloz I, slednja mu je v konkurenci 35423 fotografij prinesla 1. nagrado na mednarodnem fotografskem natečaju Pentacon-ORWO (1973), in cikel Haložani, za katerega je prejel nagrado Prešernovega sklada (1979). Dvanajst let zapored je bil razglašen za najboljšega razstavljalca v Sloveniji in Jugoslaviji, prejel je naziv EFIAP (Excellence FIAP) Mednarodne zveze za fotografsko umetnost FIAP (1972) in mojster fotografije Fotografske zveze Jugoslavije (1972). Bil je dejaven tudi kot selektor in član žirij na razstavah in natečajih doma in v tujini. Pomemben je njegov prispevek k zgodovini fotografije na Slovenskem, saj je leta 1960 začel z zbiranjem literature in dokumentacije o slovenskih in jugoslovanskih fotografih, ki je pripomogla k sistematičnemu raziskovanju fotografije na Slovenskem. Je začetnik fotografskih razstav v Sloveniji, ki so predstavile pomembne fotografe in razvoj fotografije na Slovenskem. Tako je zasnoval razstave Kabineta slovenske fotografije Fran Krašovec (1978), Socialna tematika v slovenski fotografiji med obema vojnama (1980) in Likovni značaj fotografije med NOB (1980) ter sodeloval pri pripravi njihovih katalogov. Sodeloval je pri pripravi razstav 150 let fotografije na Slovenskem (1990, Mestna galerija Ljubljana), kjer je bila njegova bogata dokumentacija pomemben vir podatkov, in Fran Krašovec, od pastorale do gibanja (1995, Moderna galerija). Leta 1994 je njegov arhiv odkupil Arhitekturni muzej iz Ljubljane. Za dosežke pri zbiranju fotografske dokumentacije in pripravi temeljnih raziskav s področja slovenske fotografske ustvarjalnosti ter za sodelovanje z muzeji, galerijami in študenti je prejel Valvasorjevo priznanje (1994). Bil je predsednik Foto kino zveze Slovenije (1974-1981), član oz. predsednik umetniške komisije Odbora za fotografijo pri Foto-kino zvezi Slovenije (1974), član izvršnega odbora Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije (1974-1980), član predsedstva Foto zveze Jugoslavije (1978-80), leta 1978 je bil imenovan za člana umetniške komisije FIAP, bil je član umetniške komisije Foto zveze Jugoslavije (1979-1982), 1981 je bil izbran za predsednika komisije za mednarodno sodelovanje in člana nadzornega odbora Foto zveze Jugoslavije. Aktiven je bil v Fotoklubu Maribor, katerega tajnik (1974-1978) in podpredsednik (1978-1980) je bil. Sodeloval je na razstavah Fotografija mariborskega kroga, ki so vnesle radikalne spremembe v jugoslovansko umetniško fotografijo. Njegova samostojna razstava leta 1971 na Ptuju velja za eno od predhodnic razstave Fotografija mariborskega kroga leta 1971 v Razstavnem salonu Rotovž. Izbor njegovih fotografij je objavljen v monografijah Haloški človek (1981), za katero je prejel nagrado Foto zveze Jugoslavije, in Ljudje (2003), izšli pa sta tudi mapi njegovih fotografij Srečanja (1993) in Haložani (1994) in album s fotografijami ob njegovi šestdesetletnici (1998). Njegova dela so predstavljena v fotografski monografiji FIAP 2000. Posvečal se je tudi pedagoškemu delu kot mentor fotografske sekcije DPD Svoboda Ptuj vse od ustanovitve leta 1976. Njegova dela so v številnih javnih in zasebnih zbirkah doma in v tujini, je častni član več fotoklubov v Sloveniji in tujini. V galeriji na Ptujski Gori je na ogled stalna razstava njegovih fotografij z naslovom Haložani. Zapisan je črno-beli fotografiji, motivno v njegovem opusu prevladuje portret, v katerega pogosto vključi žanrske elemente, pomemben detajl predstavlja tudi okolje, v katerem je zajet posameznik, saj smiselno zaokroža njegovo portretno podobo. Goji še žanrske motive, tematiko tovarniškega dela, vedute. Njegove fotografije odlikuje tehnična perfekcija, v temnici med razvijanjem ne posega v negativ, o čemer priča tudi vključitev črnega roba v pozitiv. Osrednje mesto v njegovem opusu zavzema cikel Haložani, s katerim je postavil spomenik haloškemu človeku, njegovemu sobivanju z naravo, trdemu kmečkemu življenju in vklenjenosti v revščino, ki pa je Kerbler ne interpretira kot fatalno tragične, temveč skozi humanistično optiko dokumentiranja nepotvorjenega sveta. Haložane je zajel v vsakdanjem življenjskem ritmu, predane delu, običajem, v trpkem veselju in prazničnem vzdušju, v trenutkih žalosti in tesnobne ujetosti v neizprosno usodo, pri tem pa ni prestopal meje patetičnega pomilovanja in pokroviteljskega odnosa, temveč je uspel ohraniti iskrenost in ljubeznivo naklonjenost do upodobljencev. Začetki Kerblerjevega zanimanja za tematiko Haloz in njihovih prebivalcev segajo v drugo polovico 1960-ih, ko je fotografiral Haložane, ko so ob semanjih dnevih prihajali v mesto, kar je predstavil v ciklu Portreti s ptujskih ulic, iz katerega izvira fotografova največkrat nagrajena in razstavljena fotografija Sam (1966). Kasneje je sklenil, da jih ovekoveči v njihovem avtentičnem okolju in s tem pridobi na pristnosti njihovih upodobitev. Za razliko od Portretov s ptujskih ulic, kjer je uporabljal pogled od blizu, se je odločil za širokokotno kadriranje, kar je motivom iz eksteriera in interiera pridalo pripovedno noto ter portretirance povezalo z njihovim domačim okoljem. Cikel Haložani je bil prelomen v tehničnem smislu, saj od tedaj dalje Kerbler dosledno uporablja širokokotni objektiv. V Halozah je nastal tudi cikel z motiviko otrok. Poleg portretov in žanrskih upodobitev je obravnaval motive z etnološko vsebino, npr. cikel Koline, s katerim se je začel ukvarjati leta 1973 in za katerega je motive iskal ne le v Halozah, temveč tudi na Ptujskem in Dravskem polju. Z osredotočenjem na delo pri kolinah in na neizbežno usodo živali je podal ne le dokumentarno beleženje izginjajočega običaja, temveč tudi svojevrsten pogled na žrtvovanje in tanko ločnico med življenjem in smrtjo. Poleg haloške tematike so nastajale fotografske upodobitve dela v tovarni, ki jih je posnel v tovarni glinice in aluminija v Kidričevem, kjer je bil zaposlen, in s katerimi je opremljal tovarniško glasilo, portretne upodobitve fotografov, ki jih je zajel v ciklu Portreti fotografov iz 1980-ih, motiviko dravskega proda, kurentov ter v zadnjem obdobju tematika dvorišč, trgov, ulic in pokopališča na Ptuju in Ptujski Gori v ciklu Dvorišča in Prostori. O Kerblerju je bilo posnetih več dokumentarnih filmov.
Nagrade, priznanja, odlikovanja:
(izbor)
- 1960, nagrada na 1. razstavi študentske fotografije v Skopju
- 1961, nagrada na VII. Europeische Akademische Photoausstellung na Dunaju
- 1961, srebrna medalja na III. salon international de arte fotografica v Bukarešti
- 1963, 1. nagrada za kolekcijo na 1. republiški razstavi mladinske fotografije v Ljubljani
- 1964, zlata medalja na III. Singapore International Student Salon of Photography v Singapurju
- 1966, 1. nagrada na XX. Salon Fotografico Balneario de Panticosa v Balneario de Panticosa v Španiji
- 1967, 1. nagrada na Salon Européen de Photographie d'Art de Calais v Calaisu v Franciji
- 1969, 1. nagrada in posebna nagrada za fotografijo Sam na 24. Salon International de Arte Fotografico v Buenos Airesu
- 1969, zlata medalja na VII. Bienal International de Arte Fotografico de Lisboa v Lizboni
- 1969-1981, najboljši razstavljalec v Sloveniji
- 1970-1981, najboljši razstavljalec v Jugoslaviji
- 1970, naziv AFIAP (Artist FIAP) Mednarodne zveze za fotografsko umetnost (FIAP)
- 1970, 1. nagrada na Biennale de la Photographie International v Montes la Jolie v Franciji
- 1971, nagrada Zlata ptica
- 1971, zlata plaketa Abrašević
- 1972, naziv mojster fotografije Foto zveze Jugoslavije
- 1972, naziv EFIAP (Excellence FIAP) Mednarodne zveze za fotografsko umetnost (FIAP)
- 1972, član Kabineta slovenske fotografije
- 1972, zlata medalja PSA (Photographic Society of America) na 5. E. A. International Salon of Photography v Hong Kongu
- 1972, zlata medalja za kolekcijo na 18. oktobrskem salonu fotografske umetnosti Fotokluba Beograd v Beogradu
- 1972, častni član Fotokluba Natron v Maglaju
- 1973, 1. nagrada na Central Washington 17. International Exhibition of Photography v Yakimi v ZDA
- 1973, 1. nagrada na mednarodnem natečaju Pentacon-ORWO v Berlinu
- 1975, nagrada na Fotomundi Your Manifestation v Eindhovnu na Nizozemskem
- 1975, nagrada na V. Trofeo Internazionale Toro Assicurerio v Torinu
- 1975, posebna nagrada na 39. Salon international de Arte Fotografico v Santiagu v Čilu
- 1975, red zaslug za narod s srebrno zvezdo
- 1975, častni član Komiteja amaterske fotografske zveze Maroka
- 1976, zlata medalja na 2. Salon International v Marignamu v Franciji
- 1976, plaketa občine Ptuj
- 1976, zlata plaketa Boris Kidrič
- 1977, nagrada na 5. Salon Mondial v Virtonu v Belgiji
- 1977, nagrada mesta na Duisburger International Foto Ausstellung v Duisburgu v Nemčiji
- 1977, posebna nagrada na Northwest International Exhibition of Photography v Puyallupu v ZDA
- 1978, zlata medalja na 75. Jahre Kamera Klub Linz v Linzu
- 1978, častni član Galerie Panther Passag v Linzu
- 1979, nagrada Prešernovega sklada
- 1979, glavna nagrada na 7. Trikotnem fotografskem natečaju v Gorici
- 1979, glavna nagrada na natečaju VIII. Trofeo Guipozcoa International v San Sebastianu v Španiji
- 1979, zlata medalja na Mednarodni razstavi ob 80. obletnici FK Budapest v Budimpešti
- 1980, zlata medalja na International Photographic Exhibition Vigex I v Geelongu v Avstraliji
- 1980, zlata medalja FIAP za kolekcijo fotografij na 3. Salon International v Landerneauju v Franciji
- 1980, zlata medalja PSA na mednarodni razstavi na Oregon State Fair v Oregonu
- 1981, Velika oljenka Kulturne skupnosti Občine Ptuj
- 1981, glavna nagrada za kolekcijo mesta Quimper v Franciji
- 1981, nagrada Tošo Dabac
- 1981, zlata medalja za najboljše fotografije v skupini humanost v Bagnols sur Ceze v Franciji
- 1981, letna nagrada za fotografijo Foto zveze Jugoslavije za fotomonografijo Haloški človek
- 1982, nagrada za fotografijo za leto 1981 na Dnevih jugoslovanske fotografije v Čačku
- 1983, 1. nagrada na 21. Zagrebškem salonu
- 1983, 1. nagrada na 29. oktobrskem salonu FK Beograd
- 1983, častni član Fotokluba Maribor
- 1983, častni član Fotogrupe ŠOLT-Ljubljana
- 1983, častni član Hengl-Kabinette Traun v Traunu v Avstriji
- 1984, 1. nagrada na 18. Salon International d'Art Photographique v Reimsu
- 1985, 1. nagrada na natečaju OKO našeg vremena v Zagrebu
- 1989, 1. nagrada za kolekcijo na razstavi Selo v Prislonici pri Čačku
- 1990, častni član Fotokluba Janez Puhar v Kranju
- 1991, član reda gradiščansko-panonskih vitezov vina
- 1994, Valvasorjevo priznanje kot začetniku sistematičnega zbiranja fotografske dokumentacije in pobudniku poglobljenega raziskovanja fotografije na Slovenskem
- 1995, Ažbetova plaketa za dolgoletno sistematično ustvarjanje edinstvene zbirke gradiva o fotografiji na Slovenskem
- 1995, zlata plaketa Zveze kulturnih organizacij Mestne občine Ptuj za dosežke na področju fotografije
- 2001, izjemna pokojnina za zaslužne kulturnike
- 2002, nagrada Janeza Puharja Fotografske zveze Slovenije za izredne ustvarjalne dosežke na področju fotografije
- 2004, častni član DPD Svoboda Kidričevo
- 2005, 1. nagrada na fotografski razstavi Portret 2005 v Narodni galeriji v Ljubljani
- 2006, zlata plaketa Zveze kulturnih društev Slovenije za mednarodno odličnost v fotografiji
- 2006, častni član Rotary kluba Ptuj
- 2008, častni občan Mestne občine Ptuj
- 2010, red za zasluge
- 2012, nagrada Trend za življenjsko delo
Andreja Rakovec
(17. 3. 2016)
