Arma Christi

V Križevi kapeli mariborske stolnice levo in desno od oltarja visita na steni medaljona, na katerih so na rdečem ozadju razvrščene reliefne upodobitve Arma Christi. Na levi tabli si od zgoraj navzdol sledijo trnova krona, trst zasmehovanja, sulica, bakla, vrv, roka, ki klofuta, mošnja (s 30 srebrniki) ter vrč z žolčem in kisom. Na desni tabli so trije žeblji, šibe in bič, vrv, kladivo, klešče, petelin in kocke.

Arma Christi so predmeti oziroma orodja, s katerimi je bil Kristus mučen. Spominjajo na njegovo trpljenje (pasijon) pa tudi na njegovo zmago, saj so orožje proti grehu. Na zgodnejših upodobitvah orodja nosijo angeli, ki obkrožajo Kristusa, največkrat na prizoru Križanja. Po letu 1300 pa orodja mučenja postajajo vse bolj samostojna. Najstarejši pisni vir, ki vključuje Arma Christi, je Sveto pismo. Opis in naštevanje  predmetov se ponavlja v številnih besedilih, predvsem ob razlagah križevega pota in pasijona. Gre za značilen poznosrednjeveški motiv, ki je tesno povezan z ikonografskima motivoma Imago Pietatis in Maša svetega Gregorja.

Ikonografsko motiv izhaja iz 9. stoletja (Utrechtski psalter), ki je tudi obdobje povečanega teološkega zanimanja za Kristusovo trpljenje; na likovne upodobitve so vsebinsko vplivale tudi srednjeveške pesnitve o Arma Christi, ki so se pojavile konec 14. stoletja. Na začetku so upodabljali manjše število orodij, zlasti trnovo krono, steber, šibe, križ, žeblje, gobo na trstu in Longinovo sulico, v 15. stoletju pa se je število povečalo, dodani so na primer Veronikin prt, lestev, glava, ki pljuva, in drugi.

Borut Krog

(21. 5. 2014)