Marija Kraljica

Na nizkem oblazinjenem sedežu brez naslonjala sedi Marija s krono na glavi in žezlom v levi roki. Odeta je v zlato oblačilo in plašč z dekorativno obrobo, dolgi rjavi lasje ji padajo na ramena. Njene noge, pokrite s plaščem, počivajo na blazini. V Marijinem naročju sedi na blazini svetlolas Jezušček s krono na glavi in zlatim jabolkom v desni roki.

Naslov kraljice Mariji ustreza, ker je mati Kristusa kralja, čigar kraljestvu ne bo konca (Lk 1,33). Zato je Marija Kraljica vedno upodobljena z Jezusom kot božja Mati. Na glavi nosi krono, v roki praviloma drži žezlo, sedi pa večinoma na prestolu. Značilno je, da je nastalo občutno več kiparskih kot slikarskih upodobitev tega motiva. Marijo Kraljico kot priprošnjico omenjajo tudi številne slovenske ljudske pesmi, najbolje je predstavljena v srednjeveški hvalnici Salve Regina.

Najstarejša slovenska različica tega motiva, Krakovska Marija, je bila prvotno v timpanonu cerkvenega portala. Ko je vernik vstopil v cerkev, se mu je prikazala v vlogi vladarice, ki vernika sprejema v svoje kraljestvo. V vlogi kraljice lahko namreč Marija pri svojem kralju izprosi milosti za nesrečne grešnike in jim odpre vrata nebes, ki so se človeštvu zaprla v trenutku izvirnega greha. Podobe, na katerih verniki (donatorji) v molitvi že klečijo pred Marijinim prestolom v nebesih, naj bi zagotavljale uresničitev prošnje. Tak primer je reliefni timpanon portala v celjski minoritski podružnični cerkvi Marijinega vnebovzetja, na katerem sta ob Mariji Kraljici na prestolu upodobljena celjska grofa Herman I. in Herman II. Od 15. stoletja naprej so Marijo Kraljico upodabljali brez donatorjev.

Samanta Cimerman

(21. 5. 2014)