Štirje letni časi

Alegorija pomladi je naslikana na južnem delu zahodne strani viteške dvorane. Personifikacija pomladi, predstavljena kot boginja ljubezni Venera, ima na glavi lovorjev venec, v levi roki drži vrtnico, v desni pa venec iz cvetja. Pogled ima usmerjen proti košari s cvetjem, ki jo prinaša eden od mesecev. Drugi mesec leži na oblaku pod boginjo in se opira na košaro, v drugi roki pa drži vejico. Tretji mesec (marec), ki ga personificira Venerin ljubimec bog vojne Mars, ima na glavi čelado in se približuje boginji.

Pomlad je del cikla letnih časov, ki so imeli predvsem v baroku svoj stalni prostor na poslikanih stropih, podobno kot štirje elementi, štirje kontinenti, dnevni časi, pet čutov in drugi alegorični cikli. Glavno vsebinsko sporočilo je osredotočeno na pomen narave, njeno spreminjanje in vlogo v človekovem življenju. Večina atributov, s katerimi so upodabljali personifikacije štirih letnih časov, se pojavlja že od antike. Umetniki so se slikanja te teme lotevali na različne načine, nekateri so sledili delu Iconologia Cesara Ripe. Mnogokrat se pojavljajo v horarijih, kjer lahko kažejo dela, značilna za določen letni čas. V 18. stoletju so bili letni časi priljubljena tema francoskih slikarjev galantnih prizorov, na upodobitvah posamezne letne čase zastopajo zaljubljenci, kopalci ali na primer drsalci.

Verjetno najbolj znana upodobitev alegorije pomladi je Botticellijeva Primavera iz okoli leta 1482 (Uffizi, Firence). V središču kompozicije vidimo Venero kot humanitas. Nad njo leti Amor, na levi strani pa plešejo tri Gracije. Ob njih stoji Merkur, ki je varuh cvetočega vrta boginje. Za razliko od Laurigove upodobitve ob njej niso upodobljeni meseci.

Matic Gaiser

(21. 5. 2014)