Sv. Frančišek Ksaver

Kapela sv. Frančiška Ksaverja je bila mariborski stolnici prizidana leta 1715. Na veliki oltarni sliki je svetnik upodobljen kot zavetnik zoper kugo. Klečeč na oblakih,  se v priprošnji obrača k sv. Trojici, putto mu ob nogah pridržuje atribut lilijo, pod njim so bolniki in mrtvi, v ozadju pa veduta mesta Maribor. Kapela je okrašena z baročno štukaturo in freskami s prizori iz svetnikovega življenja, ki jih je leta 1873 naslikal furlanski slikar Jakob Brollo.

Misijonar ter apostol v Indiji, Indoneziji in na Japonskem Frančišek Ksaver (1506-1552) je ob Ignaciju Loyolskem najpomembnejši svetnik jezuitskega reda;  kanonizirana sta bila skupaj leta 1622. Najbolj znani so prizori pridiganja, krščevanja in ozdravljanja bolnikov. Češčenje sv. Frančiška Ksaverja kot zavetnika zoper kugo in vremenske ujme ter varuha za srečno zadnjo uro se je na Slovenskem v 17. stoletju razširilo le v nekaterih krajih, pravi razcvet pa je doživelo v 18. stoletju.

Med prizori iz življenja sv. Frančiška Ksaverja je zelo priljubljen motiv zgodba z rakom. Svoje mesto je našla na številnih podobicah, slikah in freskah. V osnovi izvira iz mistike križa, ki je eden glavnih svetnikovih atributov. Motiv upodablja znano legendo iz njegovega življenja. Leta 1546 je med plovbo po viharnem morju Frančišek molil, da bi se morje umirilo. V vodo je potopil svoj križ, a se je ta nato izgubil v valovih, kar ga je zelo užalostilo. Ko se je vihar polegel, je ladja pristala na otoku Ceram. Naslednje jutro je Frančišek skupaj z vojakom Rodriguezom hodil po obrežju proti vasi, ko se jima je iz morja približal rak. Med kleščami je držal izgubljeno razpelo, ki ga je spustil na tla pred svetnikom, nato pa se je vrnil v morje. Prizor je igral pomembno vlogo v jezuitskem prizadevanju, da bi čim več ljudi pripeljali do krščanske vere, za kar so morali izbrati primerne, dovolj zgovorne motive, ki so jasno nagovarjali vernike.

Tina Lovrec

(21. 5. 2014)