Boris Podrecca

Boris Podrecca je najvidnejši slovenski arhitekt sodobnega časa, uveljavljen v mednarodnem prostoru. Deluje na Dunaju, kjer ima arhitekturni biro z izpostavama v Benetkah, in je dejaven kot profesor oz. predavatelj, avtor znanstvenih in publicističnih objav, arhitekt in oblikovalec. Sodeloval je na številnih arhitekturnih natečajih in s svojimi projekti večkrat zmagal, zlasti v srednjeevropskem prostoru. Ima velike zasluge za priznanje Plečnika v mednarodnem in slovenskem okviru ter za promocijo slovenske arhitekture v tujini. Za svoje delo je prejel vrsto nagrad, med njimi tudi red Chevalier des Arts et des Lettres, ki mu ga je podelil nekdanji francoski predsednik François Mitterand. Med leti 1990-1995 je bil vodja Mednarodnega dunajskega arhitekturnega seminarja (Internationaler Wiener Architekturseminar), mednarodno priznane poletne šole, ki jo je tedaj zaznamoval izreden obisk in ki jo je vodil skupaj z Dietmarjem Steinerjem in Helmutom Richterjem. Z likovno umetnostjo se je pričel ukvarjati v dijaških letih, ko ga je profesor Avgust Černigoj navdušil za slikarstvo, skupaj sta tudi razstavljala. Zatem je na dunajski Akademiji uporabnih umetnosti študiral kiparstvo pri Fritzu Wotrubi, nato se je odločil za študij arhitekture na likovni akademiji in Tehniški visoki šoli na Dunaju. Med leti 1972-1974 je sodeloval pri izdelavi urbanističnih načrtov za Atene (Atene 2001), zatem se je posvetil profesuri, najprej v Münchnu, nato na Dunaju, pozneje v Stuttgartu. Kot gostujoči profesor je predaval na univerzah v Lozani, Parizu, Benetkah, Filadelfiji, Londonu, Dunaju, Harvardu, Cambridgeu (Boston), Ljubljani in Zagrebu, s svojo avtoriteto pa je podprl tudi študij arhitekture na mariborski univerzi. Vseskozi je delal kot samostojni arhitekt. Spada v generacijo avstrijskih arhitektov, ki so se zanimali za pretekla arhitekturna obdobja in tako iskali temeljno izhodišče svojega dela, kar jih je privedlo do izoblikovanja občutenega arhitekturnega jezika. Podrecca je črpal iz opusov Adolfa Loosa, Jožeta Plečnika, Josefa Hofmanna in Josefa Franka. Nanj je pomembno vplivala teorija Gottfrieda Semperja, s pomočjo katere je prodrl v razumevanje Plečnikovega dela, obenem pa je Semperjeva načela upošteval v svojem delu (npr. oblačenje arhitekturne konstrukcije, zamenjava materialov, kot je npr. prenos tkanin in preprog v kamen). Njegov opus je obsežen in raznovrsten, sega od arhitekture, urejanja interierov in zunanjih površin, oblikovanja oz. postavljanja razstav, oblikovanja nakita, pohištva, kozarcev in lutk. Arhitekturni projekti obsegajo poslovne in trgovske stavbe, hotele oz. turistično arhitekturo, stanovanjske stavbe, izobraževalne in raziskovalne objekte, sakralne, galerijske oz. muzejske prostore, prometne objekte. Podrecca velja za arhitekta, ki spoštuje specifične zahteve prostora, v katerega posega, njegovo vsebino poglobljeno preuči in izlušči bistvene poteze, ki jih prenese v svoja dela in jim s tem izoblikuje značaj. Stavbne zasnove odlikuje oblikovna pestrost, ki jo poleg že omenjenih prostorsko-kulturnih značilnosti narekujeta tako namembnost kot raba različnih materialov, med katerimi mu je še posebno ljub kamen, posega pa tudi po betonu, lesu, kovini, steklu in modernih materialih. Med prepoznavnimi značilnostmi njegovih del so dinamičnost v oblikovanju volumnov, kompozicijska izčiščenost, ki poraja monumentalnost, plastična obravnava fasad, ki jo večkrat doseže z izrinjenimi volumni, npr. v reinterpretacijah pomolnih oken oz. izstopajočih steklenih površin ali izstopajoče stavbne mase, pretočna komunikacija prostorov v notranjščini in komunikacija z eksterierom ter likovni značaj, ki se razkriva v kompozicijah arhitekturnih elementov in v uporabi reducirane barvne lestvice ter abstraktnih motivov oz. geometrijskih vzorcev. Pri umeščanju stavb upošteva načelo integracije z obstoječim mestnim tkivom (npr. stanovanjska stavba Judeca Nova v Benetkah), posamezne stavbe pa predstavljajo poudarek v mestni silhueti (npr. Millenium Tower na Dunaju, ki se kot bakla dviga nad Donavo in je s svojo višino 202 metrov najvišji nebotičnik v Avstriji) oz. okrepitev mestnih predelov (npr. stanovanjska stavba Remise-Nordbahnhofgelände in pisarniški center zavarovalnice Basler Versicherung na Dunaju). Pri urejanju mestnih predelov z novogradnjami Podrecca večkrat poudarja pomen arhitekture pri vzpostavitvi svetovljanskega značaja mest. Njegove monumentalne gradnje so zato zgrajene s posluhom za okolico, hkrati pa vnašajo svežino v formi, ki posega po npr. kristaliničnih in megalitskih strukturah, s katerimi vnaša pečat sodobnega časa v arhitekturno krajino. Pri posegih v stavbne spomenike je opazen spoštljiv odnos do kulturne dediščine, v katero umešča stavbne elemente v sozvočju z obstoječim, pri čemer je ločnica med starim in novim jasno zarisana, kar se še posebej izrisuje v stavbah, kjer domujejo muzeji in galerije (npr. Muzej moderne umetnosti v palači Ca' Pesaro v Benetkah, Muzeja porcelana v Limogesu in na Dunaju). Podrecca se posveča tudi oblikovanju arhitekturnih detajlov, saj teži k ustvarjanju homogene celote in tako ustvarja npr. ograje, pohištvo, kamine in mostovže, ki povezujejo posamezne stavbne volumne. Pomembno se je zapisal tudi na področju urejanja zunanjih površin, bil je eden prvih arhitektov v obdobju postmodernizma, ki se je posvečal urejanju trgov oz. javnih površin ter opozarjal na njihov pomen. Trge ureja po načelu mediteranskih piazz, izpostavlja lepoto kamna, tako v tlaku, vodnjakih, pergolah, konfinih kot urbanem pohištvu. Trgi so zasnovani kot izčiščene površine, od koder se odpira pogled na obdajajoče stavbe, v tlaku se izrisujejo večbarvni vzorci in spominjajo na preproge oz. tkanine, v čemer je opaziti Semperjev odmev, mestoma so vhodi v stavbe poudarjeni s »pogrnjeno« kamnito preprogo. Nepogrešljiv del trgov predstavljajo vodnjaki, v oblikovanju katerih večkrat zasledimo Semperjevo misel o izvoru fontan iz posod, postavljenih pod izvir. V kompozicijah fontan prevladujejo horizontalne linije, pridane so jim klopi, kipi, mestoma so vključeni kovinski reliefni zemljevidi in napisi, celoto zaokrožujejo svetilke z diskretno svetlobo. Z urejanjem trgov revitalizira nekdaj zapostavljene oz. neurejene mestne predele. Tartinijev trg v Piranu, ki je bil prvi trg, ki ga je Podrecca uredil v Sloveniji, s svojo zglajeno ovalno obliko in rahlo izbočeno površino kot zrcalo sije iz zgoščene mestne strukture z rdečkasto opečnato kritino. Načrtovana prenova Slomškovega trga v Mariboru, pri kateri je upošteval Plečnikovo elipsasto obodnico okrog stolnice, je bila izvedena le delno z ureditvijo Aleje velikanov pred univerzitetno stavbo in Fontano miru. Več njegovih projektov je še v fazi gradnje oz. čakajo na realizacijo, npr. nebotičnik Severna vrata v Ljubljani, postaja podzemne železnice v Neaplju. Več načrtov, ki jih je naredil za slovenske kraje, (še) ni bilo realiziranih (npr. kompleks Šumi in hotelski kompleks Južni trg v Ljubljani, cerkev in center sv. Janeza Boska v Mariboru, ureditev Mestnega trga v Škofji Loki). Med uspešno izvedenimi projekti v Mariboru je bila prenova univerzitetne stavbe, kjer je preuredil notranje dvorišče in pod njim zgradil osrednjo predavalnico, imenovano Avla Magna. Atrij univerze je v osi povezal z Alejo velikanov pred pročeljem, pot do katere je odprl z odstranitvijo težkih lesenih vhodnih vrat, ki jih je kot diptih umestil ob notranjo steno pri vhodu. Zadnji veliki mariborski projekt je bila nova stavba Medicinske fakultete na desnem bregu reke Drave. Stavba je skladno umeščena v okolico, Podrecca si je prizadeval za vzpostavitev povezave med obema bregovoma, ki ju loči reka. Tako je razpotegnjena obrečna fasada enaka širini stavbnih karejev v starem mestnem jedru na nasprotni strani reke, vhodna os je poravnana z nasproti ležečo Vetrinjsko ulico. Vodilni motiv stavbe je reka, ki odmeva tako v stavbni zasnovi, ki v umirjenem kontrastirajočem ritmu vzporedno sledi rečnemu toku, kot v barvi in površini fasade, kjer v različnih odtenkih zelenomodre kot kodnem zapisu odseva barva Drave, v zglajenem pročelju pa odmeva vodna gladina. Povezanost stavbe z reko je nakazana v stopnišču, ki se kot popkovina v zalomih spušča do nabrežja. Ograja iz kortena predstavlja kontrast fasadi, obenem pa vzpostavlja vez s Starim mostom v neposredni bližini, ki je eden najlepših primerov železne konstrukcijske gradnje v mestu. Povezava s starim mestnim jedrom na levem rečnem bregu je vsebinski poudarek, ki se kaže tudi v notranjščini stavbe, saj se skozi velike zastekljene površine ponuja razgled na Lent in reko, za katera se tako zdi, da vstopata v zgradbo. Medicinska fakulteta s premišljeno zasnovo in občutkom za sožitje z okolico predstavlja eno od najnovejših pridobitev mesta. Pri svojih projektih Podrecca sodeluje tudi z umetniki, katerih dela vključuje v svoje delo, npr. s Petrom Koglerjem in Michelangelom Pistolettom, s katerima je sodeloval pri postaji podzemne železnice v Neaplju, s Pistolettom še pri Bahnhofplatzu v Kremsu, in Jakovom Brdarjem, čigar kip je umestil na trg v Motti di Lavenzi. Posebno mesto v Podreccovem opusu predstavlja oblikovanje oz. postavljanje razstav, s katerimi je začel svojo ustvarjalno pot, saj je bila prva razstava, ki jo je postavil še kot študent - otvoritev je bila na isti dan, ko je diplomiral -, razstava o Jožetu Plečniku. Sledila je vrsta razstav, med katerimi je bilo več pomembnih, npr. Carlo Scarpa v cerkvi Chiesa della Carità leta 1984 v Benetkah, razstava o francoski arhitekturi in urbanizmu termalnih mest v Halles des Beaux-Arts leta 1985, razstava o bidermajerju in predmarčni dobi v dunajskem Künstlerhausu leta 1987, razstava o razvoju urbanizma v novem veku na gradu v Karlsruheju leta 1989, razstava Bismarck - Prusija, Nemčija in Evropa leta 1990 v Gropius Bau v Berlinu, razstava Mastering the City na nizozemskem arhitekturnem inštitutu v Rotterdamu v letih 1997-1998. Leta 2010 je zasnoval slovenski paviljon na Expu v Šanghaju, kjer je razstavne panoje oblikoval kot odprte knjige. V postavitvi domiselno poveže vsebino in formo, v simbolnem jeziku izpostavi osrednje poudarke in se poslužuje najrazličnejše opreme, da ustvari pregledno in zaokroženo celoto. Z učinkovito vizualno komunikacijo opozori na razstavo v zunanjem prostoru razstavišča. Tudi Podreccov lasten opus je bil že večkrat razstavljen na samostojnih in skupinskih razstavah po celem svetu. Podrecca ima veliko zaslug za priznanje Jožeta Plečnika, za katerega se je začel zanimati že v študentskih letih in leta 1967 pripravil njegovo prvo razstavo v kripti cerkve sv. Duha na Dunaju, ki je zbudila veliko zanimanja. Pozneje je pripravil oz. sodeloval pri še obsežnejših Plečnikovih razstavah, med katerimi ima posebno mesto razstava v Centre Georges Pompidou v Parizu leta 1986, ki se je zatem selila po Evropi in ZDA in je Plečnika dokončno umestila na arhitekturni zemljevid Evrope. Njegovo delo je predstavljal v okviru svojih predavanj in svojim študentom približeval Plečnikovo dediščino z ogledi Ljubljane. Tudi sicer je veliko prispeval k prepoznavnosti slovenske arhitekture in arhitektov v tujini, pripravil je Fabianijevo razstavo leta 1982 na Dunaju, z njegovim posredovanjem so na Piranskih dnevih arhitekture predavali tuji, kasneje svetovno priznani arhitekti, slovenske arhitekte je vabil kot predavatelje na Mednarodni dunajski arhitekturni seminar. V njegovem arhitekturnem biroju pridobivajo svoje izkušnje po zaključenem študiju tudi mladi slovenski arhitekti. Podrecca sodi med arhitekte, ki ustvarjajo arhitekturo iz poglobljenega razumevanja njenega bistva, ne podreja se modnim trendom, vrača se h kvalitetnim dosežkom tehničnega znanja prejšnjih generacij in pri snovanju svojih del upošteva načelo dviganja nad časovne omejitve.

 

Nagrade, priznanja, odlikovanja:

(izbor)

1964, nagrada za arhitekturo na poletni akademiji v Stuttgartu

1982, Plečnikova nagrada za poglobljen pristop k ustvarjanju sožitja starega z novim v stvaritvah notranje arhitekture in za uveljavljanje Plečnikovega duha v tujini

1986, nagrada 12. Arhitekturnega salona v Beogradu

1986, Chevalier des Arts et des Lettres v Parizu

1987, Plečnikova medalja za predstavitev Plečnikovega opusa na razstavi v Parizu in Ljubljani (skupaj s Françoisem Burkhartom, Lojzetom Gostišo in Damjanom Prelovškom)

1987, dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti

1988, dopisni član Srbske akademije znanosti in umetnosti

1990, nagrada mesta Dunaj za kulturo

1991, Pilgrampreis na Dunaju

1992, Plečnikova medalja za ustvarjalni prispevek k prenovi Tartinijevega trga v Piranu

1994, nagrada Piranesi v Piranu

1995, Pilgrampreis na Dunaju

1996, častni član Bund Deutscher Architekten

1997, srebrna medalja Dunajske pokrajine za zasluge

1997, dopisni član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti

1997, nagrada San Giusto d'Oro v Trstu

2000, častni doktor Univerze v Mariboru

2001, srebrni častni znak svobode Republike Slovenije

2001, nagrada San Valentino d'Oro v Terniju

2003, nagrada Il Principe e l'Architetto v Milanu

2004, zlata medalja za izredne zasluge dežele Dunaj

2005, nagrada Maestro della Pietra v Veroni

2006, priznanje Maksa Fabianija za ureditev trga v Idriji (skupaj s Tomažem Lavrenčičem)

2008, nagrada Virgilio d'Oro v Mantovi

2010, zlata medalja za inovativnost v kategoriji srednje velikih paviljonov na Expu 2010 v Šanghaju

2012, Evropska nagrada za javni urbani prostor

 

Andreja Rakovec

Razstave

Samostojne razstave:

(izbor)

  • 1984: Beograd, Srbija, Muzej savremene umetnosti, Boris Podrecca. Der Dialog mit der Stadt (K) (prenos: Zagreb, Hrvaška, ni podatka o razstavišču; Ljubljana, ni podatka o razstavišču; Budimpešta (Budapest), Madžarska, ni podatka o razstavišču; Trst (Trieste), Italija, ni podatka o razstavišču; Rim (Roma), Italija, ni podatka o razstavišču)
  • 1984: Nantes, Francija, Galerie Beaufreton, Oeuvres sur papier
  • 1986: London, Velika Britanija, 9H Gallery, Transgression and Identity
  • 1987: Cambridge, ZDA, Gund Hall (Harvard University GSD Graduate School of Design), The Work of Boris Podrecca (K)
  • 1987: Bologna, Italija, Pinacoteca Nazionale, Boris Podrecca. Il progetto di architettura versus l'architettura del progetto (prenos: Padova, Italija, Comune di Padova; Ferrara, Italija, Associazione cultura Italia - Austria, Consolate Generale d'Austria)
  • 1987: Salzburg, Avstrija, c. sv. Blaža, 3 Städte - 3 Plätze - ein Architekt (prenos: Sacile, Italija, ni podatka o razstavišču; Piran, Mestna galerija Piran (Obalne galerije Piran); Ljubljana, Cankarjev dom)
  • 1991: Benetke (Venezia), Italija, Fondazione Masieru, Boris Podrecca. Beitrag zur Architektur-Biennale
  • 1992: Madrid, Španija, Galeria de Arte A+A, Boris Podrecca - Arquitectura (K)
  • 1994: Dunaj (Wien), Avstrija, Architekturforum Maculan - Aedes, Boris Podrecca, Wien: Basler Bürozentrum - Diener & Diener, Basel: Bürohaus Basler Versicherungen (prenos: Berlin, Nemčija, Galerie & Architekturforum Aedes)
  • 1995: Conegliano, Italija, Palazzo Sarcinelli, Il recupero dell'area Zanussi
  • 1997: Ljubljana, Galerija DESSA, Boris Podrecca. Predlogi za Ljubljano - prva nagrada za multiplex center Šumi (K)
  • 1998: Praga (Praha), Češka, Praški grad, Boris Podrecca. Poetika različnosti (K) (prenos: Trst (Trieste), Italija, Museo civico Revoltella; Bratislava, Slovaška, Slovenská Národná Galéria; 1999: Dunaj (Wien), Avstrija, Historisches Museum der Stadt Wien)
  • 2000: Zagreb, Hrvaška, Kabinet grafike HAZU, Boris Podrecca. Poetika različnosti (K) (prenos: Dubrovnik, Hrvaška, Umetnička galerija Dubrovnik; Maribor, Univerza Maribor)
  • 2001: Sarajevo, Bosna in Hercegovina, Umjetnička galerija BIH, Boris Podrecca. Poetika različnosti
  • 2006: Beograd, Srbija, Galerija SANU, Boris Podrecca (K)
  • 2007: Dunaj (Wien), Avstrija, Zavarovalnica Wiener Städtische Versicherung, Boris Podrecca. Architektur im Ringturm (K, Z)
  • 2008: Santiago de Chile, Čile, ni podatka o razstavišču, Boris Podrecca - Architecture
  • 2010: Ljubljana, Narodna galerija, Arhitekt Boris Podrecca (K)
  • 2011: Peking (Beijing), Kitajska, umetniški center Unique, Boris Podrecca (K)
  • 2011: Beograd, Srbija, Likovna galerija Kulturnog centra Beograda, Boris Podrecca. Struktura, boja (K)

 


Skupinske razstave:

(izbor)

  • 1980: Benetke (Venezia), Italija, Beneški bienale
  • 1986: Pariz (Paris), Francija, Centre Georges Pompidou, Créer dans le Créé
  • 1987: Milano, Italija, Palazzo dell' Arte, Le città immaginate. Nove progetti per nove città. Il progetto nell' Arsenale Venezia
  • 1987: Kiel, Nemčija, Architekten- und Ingenieurkammer Schleswig-Holstein, Zeichnungen österreichischen Architekten
  • 1989: Dunaj (Wien), Avstrija, Secesija, Wien Möbel (prenos: Pariz (Paris), Francija, École Speciale d'Architekture Paris; 1990: Helsinki, Finska, Museum of Craft and Design)
  • 1991: Piran, Mestna galerija Piran (Obalne galerije Piran), Nagrada Piranesi (Z)
  • 1992: Benetke (Venezia), Italija, Antichi Granai della Giudecca, Arhitektura in sakralni prostor v modernizmu (K)
  • 1992: München, Nemčija, Galerie an der Finkenstrasse, Neue Ritualbauten für die drei monotheistischen Weltreligionen
  • 1992: London, Velika Britanija, Accademia Italiana, Sacred Space in the Modern Age
  • 1992: Potsdam, Nemčija, Orangerie im Neuen Garten, Neue Sakralbauten- Synagogen, Moscheen, Kirchen
  • 1993: Dunaj (Wien), Avstrija, Rathaus & Wiener Planungswerkstatt, Auf dem Weg ins 21. Jahrhundert - Stadtentwicklungsplan für Wien
  • 1993: Dunaj (Wien), Avstrija, Rathaus, Die Ökologische Stadt
  • 1993: Budimpešta (Budapest), Madžarska, Budapest Galerie, Sodobna slovenska arhitektura (K)
  • 1993: Piran, Galerija Meduza II (Obalne galerije Piran), Skice arhitektov (Z)
  • 1994: Dunaj (Wien), Avstrija, Wiener Planungswerkstatt, Neuer Wohnbau in Wien - Vienna Housing: Trends and Prototypes (prenos: Los Angeles, ZDA, UCLA; Berkeley, ZDA, UC Berkely)
  • 1994: Dunaj (Wien), Avstrija, Architekturzentrum Wien, Stadteinfälle. 14 internationale Projekte für Wien
  • 1994: Piran, Mestna galerija Piran (Obalne galerije Piran), Nagrada Piranesi
  • 1995: Reka (Rijeka), Hrvaška, Moderna galerija, 13. međunarodni biennale crteža. Dizajnerski crtež (K)
  • 1995: Dunaj (Wien), Avstrija, Wiener Planungswerkstatt, Wiener Stadtmöbel - Der Stand der Dinge
  • 1995: Dunaj (Wien), Avstrija, Wiener Planungswerkstatt, Wien, Architektur - Der Stand der Dinge (prenos po več mestih v ZDA in Evropi)
  • 1995: Frankfurt, Nemčija, Deutsches Architektur Museum, Österreich - Architektur im 20. Jahrhundert
  • 1995: Fukuoka, Japonska, univerza Kyushu, Exhibition on Viennese Architecture
  • 1996: Ljubljana, Moderna galerija, Sarajevo. Neuresničeni projekti za razdejano mesto (K)
  • 1997: Ljubljana, Arhitekturni muzej, Natečaj za poslovni multiplex center Šumi v Ljubljani
  • 1997: Ljubljana, Mestna galerija Ljubljana, Darila Rokus
  • 1998: Madrid, Španija, Circulo de bellas artes, A + A 1992-1997 (prenos: Benetke (Venezia), Italija, Galerija A + A)
  • 1998: Lizbona (Lisboa), Portugalska, Torre Vasco da Gama, Expo '98
  • 1998: Ljubljana, Ljubljanski grad, BIO 16. 16. bienale industrijskega oblikovanja (K)
  • 2002: Benetke (Venezia), Italija, Giardini, 8. mostra internazionale di architettura
  • 2004: Ljubljana, Moderna galerija, Razširjeni prostori umetnosti. Slovenska umetnost 1985-1995 (K)
  • 2004: Benetke (Venezia), Italija, Giardini, 9. mednarodni beneški arhitekturni bienale
  • 2004: Piran, Piranski dnevi arhitekture 2004. The vision of reality (K)
  • 2005: Ljubljana, Cankarjev dom, Oris ideja. Mednarodna razstava arhitekturnih risb (prenos: Beograd, Srbija, Muzej savremene umetnosti)
  • 2006: Benetke (Venezia), Italija, Giardini, 10. mednarodni beneški arhitekturni bienale
  • 2008: Maribor, Razstavni salon rotovž (Umetnostna galerija Maribor), 20/21 nova arhitektura v Mariboru
  • 2008: Ljubljana, Magistrat, Severna mestna vrata- Bavarski dvor v Ljubljani - vzhodna stran
  • 2008: Piran, Galerija Meduza II (Obalne galerije Piran), 26. Piranski dnevi arhitekture. Nova arhitektura v Mariboru
  • 2010: Šanghaj (Shanghai), Kitajska, Expo 2010 Shanghai China (K)
  • 2010: Ljubljana, Svetovni slovenski kongres, Slovenski Dunaj nekoč, danes, jutri


Izobrazba

  • 1946-1954, Trst (Trieste), Italija, slovenska osnovna šola
  • 1954-1958, Trst (Trieste), Italija, realna gimnazija
  • 1958-1967, Dunaj (Wien), Avstrija, Akademija likovnih umetnosti & Tehniška visoka šola Dunaj (Akademie der bildenden Künste Wien & Technische Universität Wien)
  • 1968, Dunaj (Wien), Avstrija, Akademija likovnih umetnosti Dunaj (Akademie der bildenden Künste Wien), magistrski študij

Imena učiteljev:

Roland Reiner


Zaposlitev

1975-1979, München, Nemčija, Tehniška visoka šola München (Technische Universität München), asistent

1976-, samostojni arhitekt

1979-1983, Dunaj (Wien), Avstrija, Tehniška visoka šola Dunaj (Technische Universität Wien), asistent

1982-1987, gostujoči profesor na različnih univerzah po Evropi in ZDA

1988-2006, Stuttgart, Nemčija, Tehniška visoka šola Stuttgart (Technische Universität Stuttgart), redni profesor

1989-2006, Stuttgart, Nemčija, Inštitut za oblikovanje prostora in načrtovanje (Institut für Innenraumgestaltung und Entwerfen), direktor


Članstvo v skupinah, umetniških društvih, združenjih:

1996-, Berlin, Nemčija, BDA, Bund Deutscher Architekten


Slogovni oris:

postmodernizem, sodobna umetnost

Dela

Znana dela:

  • Dunaj (Wien), Avstrija, ureditev nevrofiziološkega inštituta v palači Stahremberg, 1982
  • Dunaj (Wien), Avstrija, postavitev razstave »Max Fabiani 1865-1962. Bauten und Projekte in Wien« v razstavnih prostorih Palmers, 1982
  • Dunaj (Wien), Avstrija, Oglaševalska agencija v vili Vojcsik in atelje, 1982, 1986
  • Benetke (Venezia), Italija, postavitev razstave »Carlo Scarpa« v Chiesa della Carità, 1984
  • Pariz (Paris), Francija, postavitev razstave »Les villes d'eaux en France« v Palais des Beaux-Arts, 1985
  • Dunaj (Wien), Avstrija, ureditev nakupovalnega središča Humanic Casapiccola, 1985
  • Pariz (Paris), Francija, postavitev razstave »Jože Plečnik. Architecte 1872-1957« v Centre Georges Pompidou, 1986 (gostovanja v Ljubljani, Madridu, Münchnu, Dunaju, Karlsruheju, Milanu, Benetkah, New Yorku in Washingtonu)
  • Cavtat, Hrvaška, prenova vile Moralić, 1986-1989
  • Salzburg, Avstrija, ureditev Univerzitetnega trga, 1986-1992 (v sodelovanju z G. Eiböckom)
  • Piran, ureditev Tartinijevega trga, 1986-1989, 2009
  • Dunaj (Wien), Avstrija, postavitev razstave »Bürgersinn und Aufbegehren - Biedermeier und Vormärz in Wien. 1815-1848« v Künstlerhausu, 1987
  • Milano, Italija, postavitev paviljona Kartografija na Milanskem trienalu, 1988
  • Dunaj (Wien), Avstrija, postavitev razstave »Phantasie und Industrie« v Technisches Museum, 1989
  • Verona, Italija, postavitev razstave »Il Veneto e l'Austria. 1814-1866« v Palazzo Gran Guardia, 1989
  • Dunaj (Wien), Avstrija, ureditev trgovine Palmers, 1989
  • Ljubljana, ureditev lokala Platana, 1989
  • Ljubljana, ureditev Galerije DESSA, 1989
  • Piran, galerija sv. Donat, 1989-1990
  • Krmin (Cormons), Italija, ureditev trga Piazza XXIV Maggio, 1989-1990
  • Laab im Walde, Avstrija, stanovanjsko naselje Laab im Walde, 1989-1994
  • Karlsruhe, Nemčija, postavitev razstave »Klar und lichtvoll wie eine Regel - Planstädte der Neuzeit« na gradu Karlsruhe, 1990
  • Berlin, Nemčija, postavitev razstave »Bismarck - Preussen, Deutschland und Europa« v Martin Gropius Bau, 1990
  • Waidhofen an der Ybbs, Avstrija, Avtohiša Mazda Lietz, 1990-1992
  • Dunaj (Wien), Avstrija, družinska hiša Reich-Rohrwig, 1990-1993
  • Dunaj (Wien), Avstrija, pisarniški center zavarovalnice Basler Versicherung, 1990-1993
  • Dunaj (Wien), Avstrija, gimnazija Dirmhirngasse, 1991-1994
  • Dunaj (Wien), Avstrija, hotel in študentski dom Korotan, 1991-1994
  • Madrid, Španija, Galerija A+A, 1992
  • Biberach, Nemčija, prenova Mestne knjižnice, 1992-1995
  • Bolzano, Italija, območje hotela Greif, 1992-2000
  • Benetke (Venezia), Italija, prenova Muzeja moderne umetnosti Ca' Pesaro, 1992-2002 (skupaj z Marcom Zordanom)
  • Dunaj (Wien), Avstrija, Erste Österreichische Sparcasse, 1993
  • Dunaj (Wien) - Liesingbach, Avstrija, stanovanjsko naselje, 1993-1999
  • St. Pölten, Avstrija, ureditev trga Rathausplatz, 1994-1996
  • Dunaj (Wien), Avstrija, Millenium Tower, 1994-1999 (skupaj z Gustavom Peichlom in Rudolfom F. Webrom)
  • Maribor, prenova in prizidek rektorata Univerze v Mariboru in načrt za ureditev Slomškovega trga, 1994-2000 (skupaj z Markom Lavrenčičem)
  • Ludwigsburg, Nemčija, prenova muzeja keramike, 1994-2004 (skupaj z G. Lucknerjem)
  • Dunaj (Wien), Avstrija, prenova razstavnega centra v stolpu Ringturm, Zavarovalnica Wiener Städtische Versicherung, 1995-1997
  • Verona, Italija, ureditev ulice Via Mazzini, 1995-1998
  • Prenova in prizidek gradu Štakorovec na Hrvaškem, 1995-1998
  • Dunaj (Wien), Avstrija, stanovanjska stavba Remise-Nordbahnhofgelände, 1995-2000
  • Benetke (Venezia), Italija, stanovanjska stavba Judeca Nova, 1995-2004
  • Maribor, Fontana miru, 1996
  • Dunaj (Wien), Avstrija, postavitev razstave »Die Donau - 1000 Jahre Österreich - Eine Reise« v Historisches Museum der Stadt Wien, 1996
  • Dunaj (Wien), Avstrija, prenova zavarovalnice Donau Versicherung, 1996-1998
  • Dunaj (Wien), Avstrija, Stanovanjska stavba na Wiesen Nord, 1996-2000
  • Razstava Mastering the City, 100 Jahre Europäischer Stadtbau v Nizozemskem arhitekturnem inštitutu v Rotterdamu, 1997
  • Leoben, Avstrija, ureditev trga Hauptplatz Leoben, 1997
  • Rotterdam, Nizozemska, postavitev razstave »Mastering the City. 100 years of urban planning in Europe« v Netherlands Architecture Institute NAI, 1997-1998
  • Maria Enzersdorf, Avstrija, Vila Himmer, 1997-2002
  • Kozarci Janus in Jobb za Rokus, 1998
  • Brič, Vinogradniško posestvo Novi Brič, 1998-2002 (skupaj z Markom Lavrenčičem)
  • Split, Hrvaška, ureditev Strossmayerjevega parka, 1998-2002
  • Idrija, ureditev Mestnega trga, 1998-2005 (skupaj z Markom Lavrenčičem)
  • Dunaj (Wien), Avstrija, postavitev razstave » Johann Strauß. Unter Donner und Blitz« v Historisches Museum der Stadt Wien, 1999
  • Glasbeni paviljon Dunajskega zgodovinskega muzeja, 1999 (Sprva je stal na Dunaju, nato so ga podarili Pekingu in Hongkongu, kjer so ga postavili.)
  • Leoben, Avstrija, veleblagovnica, 1999-2000
  • Ljubljana, hotel in kongresni center Mons, 2000-2004
  • Dunaj (Wien), Avstrija, Vienna Biocenter, 2001-2008
  • Dunaj (Wien), Avstrija, železniška postaja Praterstern, 2002-2009
  • Ljubljana, Vila Urbana, 2004-2008
  • Bled, preureditev vile Škrabec, 2004-2010
  • Conegliano, Italija, poslovna stavba Ex-Areal Zanussi, 2005-2008
  • Laxenburg, Avstrija, ureditev trga Schlossplatz Laxenburg, 2005-2008
  • Dubrovnik, Hrvaška, hotel Lacroma, 2005-2009
  • Zadar, Hrvaška, počitniško naselje Punta Skala, hoteli, apartmaji in vile, 2005-2011
  • Ajdovščina, sedež gradbenega podjetja Primorje, 2006-2008
  • Gradec (Graz), Avstrija, Zavarovalnica Wiener Städtische AG, Vienna Insurance Group & Deželna direkcija avstrijske Štajerske, 2006-2009 (skupaj s Klausom Bollingerjem)
  • Neapelj (Napoli), Italija, postaja San Pasquale linije 6 podzemne železnice, 2006-2010
  • Zagreb, trgovinska pasaža, pisarne in stanovanja Cvjetni trg, 2006-2011
  • Maribor, Medicinska fakulteta, 2007-2013
  • Beograd, Srbija, hotel in poslovna stavba, 2007-2013
  • Bruselj (Bruxelles), Belgija, postavitev razstave »Plečnik Project« v Musées Royaux des Beaux-Arts, 2008
  • Bruselj (Bruxelles), Belgija, Monolit ob predsedovanju Slovenije EU, 2008
  • Ljubljana, Žitni most, 2008-2010
  • Slovenski paviljon na Expu 2010 v Šanghaju, 2010
  • Dunaj (Wien), Avstrija, Muzej porcelana v Augartnu, 2010-2011
  • Piran, prenova Mestne galerije Piran, 2011-2012
  • Limoges, Francija, Muzej porcelana, 2012


Viri in literatura

Viri:

  • Dokumentacija-arhiv MG+MSUM, hemeroteka Boris Podrecca.
  • http://www.podrecca.at
  • http://www.sazu.si/o-sazu/clani/boris-podrecca.html

Literatura:

  • Zunaj si lahko zanimiv le, če imaš svojo lokalno identiteto, Naši razgledi, 35/12, 1986, str. 354-355.
  • Piran, Sacile, Salzburg: tri mesta - trije trgi (ur. Toni Biloslav), Obalne galerije Piran, Piran 1987.
  • Damjan PRELOVŠEK, Trije arhitektovi mestni trgi: Piran, Sacile in Salzburg, Delo, 29/129, 1987, str. 6.
  • Boris Podrecca. Architecture (ur. Andrej Medved), Piran 1992.
  • Ganztaghauptschule, Wien 23. Dirmhirngasse 138 und 29 (ur. Walter M. Chramosta), Dunaj 1995.
  • Walter ZSCHOKKE, Boris Podrecca. Arbeiten 1980-1995, Basel 1996.
  • Miha DEŠMAN, Wien bleibt Wien. Intervju z Borisom Podrecco, Arhitektov bilten, AB, mednarodna revija za teorijo kulture, 26/131-132, 1996, str. 10-17.
  • Boris Podrecca. Poetika različnosti (ur. Ludvik Toplak), Univerza Maribor, Ljubljana 2000.
  • Architektur in Leoben 1995-2002 (ur. Renate Ilsinger), Gradec 2002.
  • Matthias BOECKL, Boris Podrecca: Weingut in Brič, Architektur aktuell, 4, 2003, str. 48-59.
  • Tadej GLAŽAR, Tina GREGORIČ, Alenka KORENJAK, Pogovor z arhitektom prof. Borisom Podrecco o obdobju 1985-1995. Ljubljana - Dunaj, april 2004, Razširjeni prostori umetnosti: slovenska umetnost 1985-1995 (ur. Tamara Soban, Igor Španjol, Igor Zabel), Moderna galerija, Ljubljana 2004, str. 515-525.
  • Boris Podrecca. Offene Räume (ed. Matthias Boeckl), Dunaj & New York 2004.
  • Uroš LOBNIK, Preurejanje Maribora - štirje posegi, ki so spremenili urbano tkivo drugega slovenskega mesta, Hiše, revija za nove razsežnosti bivanja, 6/27, 2005, str. 84-88.
  • Vera GRIMMER, Boris Podrecca. Simultanost soočenih konceptov, Oris, 7/32, 2005, str. 30-41.
  • Dejan MEDAKOVIĆ, Boris Podrecca, Beograd 2006.
  • Majda HOSTNIK, Intervju: Boris Podrecca, arhitekt. Na Vogale mojih zgradb vztrajno lulajo kužki, Dnevnik, 56/162, 2006, str. 34-35.
  • Marijan ZLOBEC, Od ljubljanske Ville urbane do Neaplja. Boris Podrecca v Wiener Städtische, Delo, 49/269, 2007, str. 15.
  • Boris Podrecca. Architektur (ur. Michael Grossman), Salzburg 2007.
  • Boris Podrecca (ur. Michael Grossmann, Marja Lorenčak Kiker), Narodna galerija, Ljubljana 2010.
  • Vera GRIMMER, Boris Podrecca. An Abstract Response to a Concrete Place, Oris, 16/86, 2014, str. 102-111.


General info

Rojstvo 30. januar 1940, Beograd, Srbija
Različice priimka: Podreka
Spol: moški
Poklic: architect
Slogovni oris: postmodernizem, sodobna umetnost

Delovanje

Čas: zadnja tretjina 20. st., 21. st.
Geografsko področje: Nemčija, Dunaj, Benetke, Slovenija