Danilo Fürst

Arhitekt Danilo Fürst, predstavnik Plečnikove šole, je v slovensko arhitekturo vpeljal tehnične novosti, med katerimi izstopajo načrti za tipsko in montažno gradnjo ter uporaba ukrivljenih stropov in streh iz prednapetega betona. Fürstov raznolik opus je strnjen v tri faze. Prva (1937-1941) zaobjema obdobje še pod učiteljevim vplivom, ko je postopoma izoblikoval svoj karakter (uvajanje tehničnih novosti, kot je denimo princip toplozračnega gretja). Drugo fazo (1945-1960) je zaznamovala obnova države, ki je zahtevala nove arhitekturne principe v stanovanjski gradnji (Hitrogradnja, montažne in vrstne hiše), gradnji šol in industrije, v čemer je Fürst postal eden izmed vodilnih arhitektov na področju bivše SFRJ. To obdobje zaznamujejo veliki industrijski projekti (Tovarna glinice in aluminija Kidričevo, Tovarna celuloze Banja Luka) in objekti: osnovna šola v Stražišču, vrstne hiše na Peričevi ulici v Ljubljani in stavba Gozdnega gospodarstva na Bledu. V tretji fazi (1960-1976) je arhitekt uspel plasirati lahko montažno gradnjo na območju nekdanje Jugoslavije pod oznako TAM in Utva. Uporaba krivin, valovita zunanja stena, notranje transparentne stene in kombinacija različnih materialov na fasadi predstavljajo Fürstovo umetniško govorico tako pri oblikovanju fasad kot interjerjev. Fürst je predsedoval Društvu arhitektov Slovenije (1951-51) in Zvezi društev arhitektov Jugoslavije (1957-59) ter organiziral številne arhitekturne razstave doma in na tujem.       

Nagrade, priznanja:

  • 1947, odlikovanje Red dela
  • 1959, nagrada Zveze društev arhitektov Jugoslavije
  • 1960, finsko častno viteško odlikovanje Bela roža
  • 1998, Plečnikova medalja za življenjsko delo

Nataša Ivanović

Razstave

Samostojne razstave:

  • 2000: Ljubljana, Galerija Cankarjevega doma, Danilo Fürst arhitekt (K)
  • 2012: Bled, Festivalna dvorana, Arhitekt Danilo Fürst. Monografska razstava ob stoletnici rojstva

Skupinske razstave:

  • 1951:  Rabat, Maroko, RPF Yougoslavie. Exposition internationale d'architecture de l'union internationale des architectes
  • 1956 : Ljubljana, Kozolec, Stanovanje za naše razmere
  • 1958 : Moskva, Sovjetska zveza, Construction et reconstruction des villes 1945-1957 Yougoslavie
  • 1959 : Ljubljana (selitev v: Oslo, København, Stockholm, Varšava, London), Sodobna jugoslovanska arhitektura (K)
  • 1966: Ljubljana, Moderna galerija, 2. bienale industrijskega oblikovanja (K)
  • 1968: Ljubljana, Moderna galerija, Novejša slovenska arhitektura
  • 1973: Zagreb, Zagrebški velesejem, Novejši slovenski urbanizem v okviru razstave Urbanex
  • 1979: Ljubljana, Likovno razstavišče Rihard Jakopič, Slovenska likovna umetnost 1945-1978 (K)
  • 1980: Maribor, Pokrajinski muzej, Novo v starem. Idejni in izvršni projekt novogradenj in delnih ureditev v starem
  • 1996: Praga, (Češka), , Plečnikova ljubljanska šola
  • 2001: Ljubljana (selitev v: Maribor, Rijeko, Zagreb, Sarajevo, Beograd), Mestna galerija, Slovenska arhitektura dvajsetega stoletja (knjiga)
  • 2011: Ljubljana, Galerija Kresija, Docomomo Slovenija_100
  • 2011: Ljubljana, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Odprti depoji. Predstavitev zbirk Muzeja za arhitekturo in oblikovanje
  • 2013: Ljubljana, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Pod skupno streho. Moderne javne zgradbe iz zbirke MAO in drugih arhivov (K)


Izobrazba

1930-1934 , Ljubljana, Tehnična fakulteta Univerze v Ljubljani, arhitektonski oddelek (TF - AO); diplomsko delo cerkev Srca Jezusovega za mariborske jezuite (1934, neizvedeno)


Imena učiteljev:

Jože Plečnik


Zaposlitev

  • 1936, Ljubljana, Gradbeni oddelek Dravske banovine (delal za arhitekta Josipa Černivca in Emila Navinška)
  • 1937-1941, Bled, mestni arhitekt
  • 1941-1945, Bled, Kranj, St. Pölten, Avstrija, Nemški stavbni urad, arhitekt, oblikovalec
  • 1946, Kranj, Projektgrad, arhitekt (skupaj z gradbenim inženirjem Marjanom Brillijem)
  • jeseni 1946, Ljubače, Bosna in Hercegovina, vodja gradbene postaje
  • konec 1946, Maribor, Projektivni zavod LRS Maribor, vodja projektov
  • 1948-1951, Ljubljana, Slovenija projekt, arhitekt
  • 1951-1954, Sarajevo, Bosna in Hercegovina, Zemaljsko projektivno poduzeće in Projekt Sarajevo, arhitekt, projektant
  • 1954-1967, Kranj, Projektivno podjetje, arhitekt
  • 1967-1978, Poslovno podjetje Consortium, direktor
  • 1978-1981, Podjetje za svetovanje in inženiring, arhitekt in Rudis inženiring, arhitekt

Članstvo v skupinah, umetniških društvih, združenjih:

-  1950-1951, predsednik Društva arhitektov Slovenije

-  1957-1959, predsednik Zveze društev arhitektov Jugoslavije


Slogovni oris:

modernizem, funkcionalizem, postmodernizem

Dela

Znana dela:

Znana dela, pripisana dela (izbor):

  • Bled, Srednja gostinska šola,  nadzidava, 1937
  • Bled, vila Epos, dograditev, 1938, (v sodelovanju z Jožetom Plečnikom)
  • Bled, Prosvetni župnijski dom ob blejski župnijski cerkvi, 1938-1939
  • Bled, ureditev obalne promenade, 1938-1939
  • Radovljica, vila dr. Šmajda, 1939
  • Bled, vila dr. Sabothyija v Mali Zaki, 1939-1940
  • Radovljica, vila dr. Šarca, 1939-1940  
  • Bled, ž. c. sv Martina, oltar sv. Terezije Deteta Jezusa, 1940 (v sodelovanju s Slavkom in Božidarjem Pengovom)
  • Kidričevo, Tovarna glinice in aluminija s spremljajočim stanovanjskim naseljem, projektiranje, dozidava, notranja oprema, 1947-1948 (delno izvedeno)
  • Ljubljana, dvanajststanovanjski dvonadstropni blok na Ptujski ulici, 1949
  • Ljubljana, štiristanovanjska montažna hiša (z notranjo opremo) na Ptujski ulici, 1949
  • Maribor, tipski bloki Hitrogradnje v naselju Metalne, 1949
  • Maribor, samsko naselje TAM v Panonski ulici, 1949-1950
  • Maglaj, Bosna in Hercegovina, Tovarna sulfatne celuloze in natron papirja, 1951 (soavtorji Bogo Fink, Boris Jamnik, Marko Šlajmer in Franc Šmid)
  • Banja Luka, Bosna in Hercegovina, Tovarna celuloze za viskozo, 1953
  • Stražišče pri Kranju, osnovna šola, 1953-1959
  • Slovenj Gradec, spomenik NOB, 1955
  • Ljubljana, vrstne hiše v Peričevi ulici, 1956-1957 
  • Bled, stavba Gozdnega gospodarstva na Bledu, 1958-1960
  • Ljubljana, stanovanjska gradnja TERM na Glavarjevi ulici, 1961
  • Maribor, Samski dom policije, 1962
  • Rogaška Slatina, stolpnica terapije in paviljon, 1964-1965
  • Kranj, Telefonska hala Iskra Emeco, 1966
  • Projekt Industrijska gradnja stanovanj (prototipi), 1976
  • Kisovec, ž. c. Marijinega brezmadežnega srca, 1983
  • Ljubljana, hišna kapela sester pod Golovcem, 1976
  • Ljubljana (Šiška), ž. c. sv. Frančiška Asiškega, lopa nad južnim vhodom, 1988
  • Brezje, pokopališče frančiškanov, 1992
  • Ljubljana, župnišče Ljubljana-Šiška, portikus in prizidek , notranja oprema, 1994-1997
  • Svete gore pri Novi gorici, Marijina kapela, 2000


Viri in literatura

Viri:

Arhiv MAO.

Arhiv tovarne TALUM.

Dokumentacija-arhiv MG+MSUM, hemeroteka, Danilo Fürst.

Dokumentacija UGM, hemeroteka, Danilo Fürst.

  • Pokrajinski arhiv Maribor:
  • PAM 0559, Zavod za stanovanjsko in komunalno izgradnjo okraja Maribor
  • PAM 1806, Zbirka gradbenih načrtov
  • PAM 1889, Zavod za urbanizem Maribor

Zgodovinski arhiv Ljubljana (SI ZAL), Zbirka načrtov.


Literatura:

Stane BERNIK, Slovenska arhitektura dvajsetega stoletja, Ljubljana 2004, str. 310-311, 326-327.

Stane BERNIK, Nekateri problemi predstavitve in vrednotenja sodobne slovenske arhitekture, urbanizma in oblikovanja, Slovenska likovna umetnost 1945-1978, Moderna galerija-Arhitekturni muzej, Ljubljana 1979, [razst. kat.,], str. 89-108.

Stane BERNIK, Danilo Fürst, Slovenska likovna umetnost 1945-1978, Moderna galerija - Arhitekturni muzej, Ljubljana 1979, [razst. kat.,], str.194.

Matevž ČELIK, Maja VARDJAN, Bogo ZUPANČIČ, Pod skupno streho. Moderne javne zgradbe iz zbirke MAO in drugih arhivov, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Ljubljana 2013, [razst. kat.,], str. 166-171.  

Marko-Mitja FEGUŠ, Argentinski park v Ljubljani ali intervju št. 4 z Danilom Fuerstom-Knezom iz Vučje »vesi«, Revija SRP, 21-22, 1997, str. 140-148.

Danilo FÜRST, Nataša KOSELJ, Nina PIRNAT-SPAHIĆ, Fedja KOŠIR, Peter KREČIČ idr., Arhitekt Danilo Fürst, Galerija Cankarjevega doma, Ljubljana 2000 [razst. kat.,].

Nataša KOSELJ, Arhitekt Danilo Fürst, Celje 2013.

Nataša KOSELJ, Arhitekt Danilo Fuerst (Oris življenja in dela),  Revija SRP, 21-22, 1997, str. 149-168.

Nataša KOSELJ, Arhitektura ima vzgojne elemente. Pogovor z arhitektom Danilom Fürstom, Hiše, 5/20, 2004, str. 50-53.

Nataša KOSELJ, Arhitektura 60-ih let v Sloveniji. Kontinuiteta ideje, Arhitektov bilten, 25, 1995, str. 85, 86, 103, 104, 158-159.

Nataša KOSELJ, Osnovna šola Stražišče, 20. stoletje. Arhitektura od moderne do sodobne. Vodnik po arhitekturi (ur. Damjana Prešeren), Ljubljana 2001, str. 183-185.

Nataša KOSELJ, Osnovna šola Stražišče pri Kranju, Docomomo Slovenija_100, Arhitektov bilten, 40/185-187, 2010, str. 92-93, 164.

Nataša KOSELJ, Tovarna Talum Kidričevo, Docomomo Slovenija_100, Arhitektov bilten, 40/185-187, 2010, str. 86, 164.

Nataša KOSELJ, Vrstne hiše na Peričevi ulici, Docomomo Slovenija_100, Arhitektov bilten, 40/185-187, 2010, str. 104-105, 165.

Peter KREČIČ, Fürst Danilo, Enciklopedija Slovenije, XV, 1989, str. 169.

Vladimir Braco MUŠIČ, Danilo Fürst (1912-2005), arhitekt, Dnevnik, 60/184, 9. avgust 2005, str. 13.

Uroš LOBNIK, Arhitekt ne postavlja spomenikov zase, Večer, 54/125, 2. junij 1998, str. 20.

Uroš LOBNIK, Mene Plečnik oblikovno ni obremenjeval, Večer, 54/113, 19. maj 1998, str. 20.

Uroš LOBNIK, Slovo Plečnikovega učenca. Arhitekt Danilo Fürst - Columbus (1912-2005), Večer, 61/185, 11. avgust 2005, str. 13.

Vesna MARINČIČ, Kolumb iz Plečnikove šole, Mag, 3/48, 26. november 1997, str. 58-61.

Jelka PIRKOVIČ-KOCBEK, Izgradnja sodobnega Maribora. Mariborska arhitektura in urbanizem med leti 1918-1976, Ljubljana 1982, str. 52, 60, 61, 71, 75.

Jelka PIRKOVIČ, Slovenski arhitekturni trgi med obema vojnama, Arhitektov bilten, 147-148, 2000, str. 64-71.

Slavko PODBREŽNIK, Naselje v Kidričevem nameravajo zaščititi kot kulturno dediščino, Večer, 62/19, 24. januar 2006, str. 17.

Robert POTOKAR, Gorenjska - arhitekturni vodnik, Ljubljana 2002.

Vojteh RAVNIKAR idr., Evidenca in valorizacija objektov slovenske moderne arhitekture med leti 1945-70. Aplikativna raziskava, Ljubljana 1999/2000, str. 10, 14, 23, 28-29, 34.

Pavel SREČNIK, Čaka jih še obnova telovadnice. Za osnovno šolo v Stražišču, ki letos praznuje petdesetletnico, je njen projektant prejel celo nagrado jugoslovanskega društva arhitektov, Kranjčanka, 12/6, junij 2010, str. 11.

Fran ŠIJANEC, Sodobna slovenska likovna umetnost, Maribor 1961, str. 481-484.

Ivan ŠTRAUS, Arhitektura Jugoslavije 1945-1990, Sarajevo 1991, str. 46-47.

Smilja ŠTRAVS, Arhitekt v službi ljudi. Danilo Fürst, razstava ob stoti obletnici rojstva, Delo, 54/92, 20. april 2012, str. 40.

Bogo ZUPANČIČ, Kolumb med arhitekti. Danilo Fürst 1912-2005, Delo, 47/180, 5. avgust 2005, str. 8.

Bogo ZUPANČIČ, Danilo Fürst - devetdesetletnik. Ujeti značaj arhitekture pomeni ujeti značaj ljudi, Delo, 44/79, 6. april 2002, str. 7.



General info

Rojstvo 6. april 1912, Maribor
Smrt 1. avgust 2005, Ljubljana
Sorodstvene vezi: - oče arhitekta Janeza Fürsta - oče arhitekta in klarinetista Boštjana Fürsta - oče pianista in dirigenta Jožeta Fürsta
Spol: moški
Poklic: architect, designer, interior designer
Slogovni oris: modernizem, funkcionalizem, postmodernizem

Delovanje

Čas: zadnji dve tretjini 20. stoletja, prva leta 21. stoletja
Geografsko področje: Slovenija, druge republike nekdanje SFRJ