Darko Golija

Darko Golija sodi med vidnejše sodobne slovenske kiparje. Na likovni akademiji v Ljubljani je zaključil dodiplomski in specialistični študij kiparstva in bil eden zadnjih študentov mariborskega kiparja Slavka Tihca. V prvi polovici 1990-ih je bil član likovne skupine Mi, s katero se je predstavljal na razstavah doma in v tujini. Leta 2001 je bil na študijskem izpopolnjevanju v Cité Internationale des Arts v Parizu. Zaposlen je kot redni profesor kiparstva na Oddelku za likovno umetnost na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. Leta 2005 je bil predstojnik oddelka, od leta 2007 je bil v. d. dekana načrtovane Akademije za umetnosti v Mariboru, ki ni bila realizirana. Razstavlja doma in v tujini, sodeluje na kiparskih simpozijih in kolonijah ter se udeležuje kiparskih natečajev. Za svoje delo je prejel več nagrad, med drugim tudi prvo nagrado za postavitev obeležja Hermanu Potočniku Noordungu na natečaju za ureditev krožišča na slovenjgraški obvoznici (2008). Njegovo kiparstvo odlikuje širok nabor materialov, obvladovanje monumentalnih in malih dimenzij, skrbno pretehtan odnos med prostorom in kiparskim delom, poglobljena obravnava vsebine s poudarkom na temah, vezanih na človeka in njegovo občutenje ter doživljanje sveta, zanimanje za etnološke, antropološke in tehnološke teme ter kritičen pogled na družbene trende, ki s tehnološkim napredkom vzpostavljajo vrzeli v medsebojnih odnosih. Pestra paleta materialov priča o kiparjevem poglobljenem študiju le-teh, njihovih lastnosti in likovnih kvalitet, kar upošteva pri umestitvi v prostor, pri čemer si prizadeva za vzpostavitev dialoga prostora z eksponati. Uporablja npr. kovino, mavec, plastiko, stiropor, vosek, beton, cement, steklo, objets trouvés, mestoma tudi pigmente oz. barvo. Kompozicije so izčiščene, detajlom posveča enako mero pozornosti kot celoti, dela zato učinkujejo brezhibno in tehnično izpopolnjena. Prostor dojema kot sestavni element kiparskih del, ki naglasi končni učinek. Pri umeščanju del vanj se poslužuje različnih rešitev, prostor npr. zapolni in tako stopnjuje napetost zgoščene kiparske mase, z umestitvijo kiparskega dela vanj na novo opredeli njegovo percepcijo, ukvarja se s kontrastom med zgoščenostjo in izpraznjenostjo prostora, gledalca usmerja pri gibanju po prostoru oz. vodi njegov pogled onkraj pričakovanega. Prepoznavna forma v Golijevem opusu je cevasta linija, ki jo obravnava bodisi v ravnih konstrukcijskih zasnovah bodisi v dinamičnih krivuljah, prepletih, zankah in pulzirajočem ritmu. Podobno dinamiko zaznamo tudi v krožnih formah, ki se razširjajo in zožujejo v navojih in lijakastih telesih, se spiralasto zvijajo v trakastih kompozicijah, bočijo v polnem volumnu kroglastih teles in ustvarjajo kontrastno napetost v jukstaponiranju valjastih in koničastih elementov. Posamezna dela so zasnovana kot konstrukcije s kovinskimi linijami, ki v prostor vnašajo grafični značaj in opozarjajo na nadzemeljsko območje, kar je zlasti evidentno na delih oz. modelih, namenjenih za javni prostor. Posebno mesto v kompozicijah večkrat zavzame vitrina, ki služi kot sredstvo prezentiranja izbranih kiparskih del in je hkrati s svojo perfektno izdelavo tudi sama kiparsko delo in sestavni element kiparskih postavitev. Posebno mesto v Golijevem opusu zaseda tudi mala plastika, kjer prihaja do izraza neposredni stik kiparja z materialom ter vpogled v nenavadne forme, ki obenem delujejo gledalcu blizu, npr. t. i. »dlančniki« iz čebeljega voska. S serijo del dLAN (2009), kjer je upodobljena dlan v drži klikanja z računalniško miško, pa je umetnik opozoril na aktualno stanje duha družbe in posameznika v elektronski dobi.

 

Nagrade, priznanja, odlikovanja:

  • 1989, Prešernova nagrada za študente Akademije za likovno umetnost
  • 1990, štipendija fundacije Elizabeth Greenshields iz Montreala
  • 1993, Glazerjeva listina
  • 1998, nagrada II. regionalne razstave male plastike v Zalaegerszegu
  • 2001, 2. nagrada na Majskem salonu
  • 2007, Županova nagrada na Slovenski kiparski razstavi v Ljubljani
  • 2008, 1. nagrada na natečaju za ureditev krožišča na slovenjgraški obvoznici

 

Andreja Rakovec

Razstave

Samostojne razstave:

(izbor)

  • 1988: Maribor, Galerija Ars, Razstava kipov
  • 1993: Ljubljana, Galerija Equrna, Darko Golija (K)
  • 1995: Maribor, Razstavni salon Rotovž (Umetnostna galerija Maribor), Darko Golija. Oblak (Z)
  • 1997: Maribor, IZUM - Inštitut informacijskih znanosti, Darko Golija. Linija
  • 1998: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Darko Golija. Tonina hiša
  • 1998: Varaždin, Hrvaška, Galerija Kovačić-Macolić, Samuel Grajfoner, Darko Golija
  • 2002: Ljubljana, Galerija ZDSLU, Darko Golija. Človeška zgodba
  • 2003: Krško, Galerija Krško, Darko Golija. Razkazovanje
  • 2005: Maribor, Pedagoška fakulteta, Darko Golija. Dlančniki
  • 2005: Dunaj (Wien), Avstrija, Slovenski znanstveni institut. Golija Darko. Zehn Jahre Zusammenarbeit: Kulturveranstaltung mit Skulpturenausstellung am Slowenischen Wissenschaftsinstitut in Wien
  • 2006: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Darko Golija
  • 2008: Ljubljana, Magistrat, 12. slovenska kiparska razstava: Darko Golija (K)
  • 2009: Ljubljana, Gruberjeva kiparska galerija, Darko Golija. dLAN (K)

Skupinske razstave:

(izbor)

  • 1989: Reka (Rijeka), Hrvaška, Moderna galerija, 15. jugoslavenski biennale mladih 1989 (K)
  • 1989: Beograd, Srbija, Dom kulture, 5. bijenale jugoslovenskog studentskog crteža
  • 1991: Maribor, Razstavni salon Rotovž (Umetnostna galerija Maribor), Materija-material-materija (K)
  • 1991: Ljubljana, Vila Katarina, Kiparska dela v vrtu (K)
  • 1992: Maribor, Univerzitetna knjižnica Maribor, Liberinlabor (Z)
  • 1992: Praga (Praha), Češka, Galerie Mladych, Aquam dare (K)
  • 1994: Ljubljana, Galerija Škuc, Mi - skupina posameznikov (K) (prenosi med leti 1994 in 1995: Celje, Likovni salon; Maribor, Razstavni salon Rotovž (Umetnostna galerija Maribor); Murska Sobota, Galerija Murska Sobota)
  • 1994: Marburg, Nemčija, Univesitätsmuseum für bildende Kunst, Von uns aus. Neue Kunst aus Slowenien (K) (prenosi med leti 1994 in 1996: Wiesbaden, Nemčija, Umgang des Hessischen Landtags; Bonn, Nemčija, Gästehaus der Landesvertretung Hessen; Bruselj (Bruxelles), Belgija, Informationsbüro des Landes Hessen; Göttingen, Nemčija, Altes Rathaus; Hannau, Nemčija Stadthalle)
  • 1994: Zalaegeszeg, Madžarska, Göcseji Múzeum & Galerija-Muzej Lendava, Razstava regionalne male plastike
  • 1995: Maribor, Pedagoška fakulteta, Učitelji in študentje na Oddelku za likovno pedagogiko na PF
  • 1995: Bologna, Italija, Galleria civica d'arte moderna, Forma eterna. ALU v Ljubljani iz ozadja (K)
  • 1995: Stuttgart, Nemčija, SudwestLB Forum,  6. Triennale der Kleinplastik 1995, Europa-Ostasien (K)
  • 1997: Maribor, Razstavni salon Rotovž (Umetnostna galerija Maribor), 3. mednarodni festival računalniških umetnosti 97. Prosim, dotakni se, 2. del
  • 1998: Maribor, Galerija Hest, Mala slika - mala plastika (K)
  • 1998: Ljubljana, Vila Katarina, Svetlobni kipi v vrtu 1998
  • 1999:  Varaždin, Hrvaška, Galerija Kovačić-Macolić, Prisotnost v prostoru
  • 2000: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Nova postavitev stalne zbirke in razstava Tihožitja iz fundusa UGM
  • 2000: Benetke (Venezia), Italija, Ca' del Duca, artisti.giovani@sloveni.si (K)
  • 2000: Kostanjevica na Krki, Galerija Božidar Jakac, Forma viva 2000
  • 2000: Maribor, Galerija Media Nox, Darko Golija, Brigita Klajnšek, Simona Tasič in Dušan Zidar
  • 2001: Chur, Švica, Postremise, ZOON 86-01
  • 2004: Maribor, Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor, Drev, Golija, Grajfoner, Štuhec (K)
  • 2004: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, PARKUmetnost (Z)
  • 2005: Nova Gorica, grad Kromberk, Materika. Vidiki sodobnega kiparstva med Avstrijo, Hrvaško, Italijo in Slovenijo
  • 2007: Ljubljana, Magistrat, 11. slovenska kiparska razstava. Javni kipi (prenos: Sežana, Galerija Kosovelovega doma; Šentjanž (St. Johann), Avstrija, K&K, KD Kultura & komunikacija)
  • 2008: Novo mesto, Jakčev dom (Dolenjski muzej), Javni kipi, 11. slovenska kiparska razstava
  • 2008: Angolo & Darfo Boario, Italija, Terme Angolo & Terme Darfo Boario, Meccanice dell Meraviglia VI. Circuitazione mostre d'arte contemporanea 2008 (K)
  • 2008: Dunaj (Wien), Avstrija, Slovenski znanstveni inštitut, Profesorji Oddelka za likovno umetnost Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru
  • 2008: Slovenj Gradec, Koroška galerija likovnih umetnosti, Predstavitev idejnih rešitev vabljenega natečaja za krožišče na obvoznici Slovenj Gradec
  • 2009: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Poletje. Predlogi za stalno zbirko (K)
  • 2011: Ljubljana, Magistrat, 15. slovenska kiparska razstava. Gib v kiparstvu (K)
  • 2012: Ljubljana, Mestna galerija Ljubljana, Pot skozi skulpturo (K)
  • 2012: Maribor, Rektorat Univerze v Mariboru, Umetnost: zdaj. Interier - eksterier (K)
  • 2012: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Skoraj pomlad. 100 let slovenske umetnosti
  • 2014: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, 60! Panorama. Razstava zbirke UGM ob 60. obletnici (Z)


Izobrazba

  • 1980-1984, Maribor, Srednja šola pedagoške in kulturne usmeritve
  • 1984-1989, Ljubljana, Akademija za likovno umetnost
  • 1991-1993, Ljubljana, Akademija za likovno umetnost, kiparska specialka

Imena učiteljev:

Lujo Vodopivec

Tomaž Brejc


Zaposlitev

1990-, Maribor, Pedagoška fakulteta, univerzitetni učitelj kiparstva


Članstvo v skupinah, umetniških društvih, združenjih:

1991-1995, Maribor, Skupina Mi

1990-, Maribor, Društvo likovnih umetnikov Maribor

1990-, Ljubljana, Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov

2010-, New Jersey, ZDA, International Sculpture Centre


Slogovni oris:

sodobna umetnost

Dela

Znana dela:

  • Josipdol, Korak, 1989
  • Marušiči, Vrata, 1989
  • Kopito, 1989
  • Grad Ostrožac na Uni, Bosna in Hercegovina, Podstavki, 1989
  • Ror, 1991
  • Izvor sveta, 1992
  • Nevesta, 1993
  • Uho telesa, 1993
  • Poroka, 1993
  • Lega sesanja, 1994, Maribor, Umetnostna galerija Maribor
  • Mleko, 1994
  • Oblak, 1995
  • Maribor, II. DNK 1996, 1996
  • Linija, 1997
  • Tehtanje vstopa, 1997
  • Voličina, Spomenik dr. Antona Murka, 1999
  • Kostanjevica na Krki, Alegorija krajine 1, 2000
  • Kostanjevica na Krki, spomenik Resslu, 2000 (skupaj z Johannom Feilacherjem)
  • Oblakolovec, 2001
  • Gugalnice, 2001
  • Naprodaj, 2002
  • Dokaz, 2002
  • Rojstvo in spomin, 2002
  • Gospa Sveta (Maria Saal), Avstrija, Alegorija krajine 2, 2002
  • Razkazovalci, 2002-2003
  • Maketa spomenika neodvisni in samostojni državi Republiki Sloveniji in slovenstvu, 2004-2005, Maribor, Umetnostna galerija Maribor
  • Ukrivljeno uho, 2004
  • Sveti Jurij ob Ščavnici, Spomenik dr. Antonu Korošcu, 2006
  • Slovenj Gradec, Iz tehnične sanjarije v tehnično vprašanje in nazaj: ali bomo kdaj dosegli stalnice, 2009
  • dLAN 02, 2009
  • dLAN 08, 2009
  • dLAN 27, 2009
  • Ja, samo odloči se, 2012
  • Utrip ideje, srce, 2012


Viri in literatura

Viri:

  • Dokumentacija UGM, hemeroteka, Darko Golija.
  • Dokumentacija-arhiv MG+MSUM, hemeroteka, Darko Golija.

Literatura:

  • Meta GABRŠEK-PROSENC, Irena Čuk, Darko Golija, Samuel Grajfoner, Zdravko Jerkovič, Samo Pajek, Nataša Prosenc, Oto Rimele. Materija, material, materija, Razstavni salon Rotovž, Galerija Media Nox Maribor 1991.
  • Tomaž BREJC, Mirko Bratuša, Darko Golija: mladi slovenski kiparji, Vila Katarina, Ljubljana 1991.
  • Meta GABRŠEK PROSENC, Irena Čuk, Darko Golija, Samuel Grajfoner, Zdravko Jerkovič, Samo Pajek, Oto Rimele. Aquam dare, Galerie Mladych, Maribor 1992.
  • Irena Čuk, Darko Golija, Samuel Grajfoner, Zdravko Jerkovič, Samo Pajek, Oto Rimele (avtorji besedil: Meta Gabršek Prosenc idr.), Galerija ŠKUC & Likovni salon Celje & Razstavni salon Rotovž  & Galerija Murska Sobota, Maribor 1994.
  • Meta GABRŠEK PROSENC, Oblak, kiparska razstava, Umetnostna galerija Maribor, Maribor 1995.
  • Meta GABRŠEK PROSENC, Linija, Institut informacijskih znanosti, Maribor 1997.
  • Meta GABRŠEK PROSENC, Pri svojem delu ne moreš iz svojega telesa, Likovne besede, 57-58, 2001, str. 34-41.
  • Judita KRIVEC DRAGAN, Darko Golija. Človeška zgodba, Galerija ZDSLU, Ljubljana 2002.
  • Marjeta CIGLENEČKI, Človeška zgodba, Večer, 58/286, 2002, str. 11.
  • Marjeta CIGLENEČKI, Razkazovanje. Darko Golija razstavlja v cerkvi sv. Duha v Krškem, Večer, 59/298, 2003, str. 11.
  • Nataša SMOLIČ, Grajfoner, Štuhec, Golija, Drev, Kulturni center Sinagoga, Maribor 2004.
  • Andreja BORIN, Spomenik v javnem prostoru. Kipar Darko Golija dobitnik županove nagrade, Večer, 63/206, 2007, str. 12.
  • Marjeta CIGLENEČKI, Premislek o družbenem okolju. Javni kipi v razstavišču ljubljanskega magistrata, Večer, 63/215, 2007, str. 14.
  • Breda KOLAR SLUGA, Darko Golija, Meccaniche della meraviglia VI, Rocafranca 2008, str. 10-13.
  • Jure MIKUŽ, dLAN, Ljubljana 2009.


General info

Rojstvo 31. maj 1965, Maribor
Sorodstvene vezi: sin grafika Bojana Golije in slikarke Martine Golija mož etnologinje Maje Godina Golija
Spol: moški
Poklic: sculptor
Slogovni oris: sodobna umetnost

Delovanje

Čas: zadnja četrtina 20. st., 21. st.
Geografsko področje: severovzhodna Slovenija