Franc Ksaver Zajec

Franc Ksaver Zajec je bil prvi slovenski akademsko šolani kipar in osrednji predstavnik historicističnega kiparstva na Slovenskem. Njegov opus obsega portrete v celopostavnem in doprsnem izrezu, sakralno plastiko - zlasti opremo oltarjev -, nagrobnike, personifikacije, mitološke motive. Ustvarjal je v kamnu, lesu in mavcu, njegov opus obsega tudi risbe. Uvršča se v obdobje historicističnega kiparstva, njegov slog zaznamujeta neoklasicizem in realizem, nanj so vplivale berlinska, münchenska in dresdenska kiparska šola, umetnost nazarencev in renesanse. Kljub ugodnim razmeram za izvrševanje cerkvenih naročil, ki so bila predvsem podobarskega značaja, si je Zajec prizadeval za višji nivo in se raje posvečal pravim kiparskim nalogam, med katerimi so bila tudi dela s profano vsebino, kar pa je bilo za tedanje umetnostne razmere na Slovenskem preozko področje delovanja in naposled vzrok za kiparjeva poznejša leta revščine. Uveljavil se je kot dober portretist, med najbolj znanimi so portreti znamenitih Slovencev, ki jih je izdeloval v različnih izrezih in dimenzijah ter za različne namene. Nase je opozoril s spomenikom škofu Antonu Alojziju Wolfu (1860), je tudi avtor prve kiparske upodobitve Franceta Prešerna (1865) in prvega spomenika Antonu Martinu Slomšku (1878). Naredil je načrt za Vodnikov spomenik v Ljubljani (1860), ki je v pesnikovi figuri združeval elemente neoklasicizma in realizma, vendar ni bil realiziran. Zajčeve portretne upodobitve v zgodnjem obdobju zaznamujejo neoklasicistične formule idealiziranja in herojskosti, ki jo je dosegel z antikizirajočo brezčasno draperijo in modelacijo oči brez zenic (npr. Josipina Turnograjska, Anton Alojzij Wolf), sčasoma je prevladal realizem tako v izrazu kot zgodovinsko zvesti draperiji (npr. Jernej Legat), mestoma je vključil čustvenejše oz. patetične elemente, znane iz romantike (npr. roko, položeno na prsi na Slomškovem spomeniku v mariborski stolnici). V duhu krepitve narodne zavesti so nastajale male plastike celopostavnih upodobitev znamenitih Slovencev (Valentina Vodnika, Janeza Vajkarda Valvasorja, Franceta Prešerna, Antona Martina Slomška, Friderika Barage idr.), ki jih je delal v serijah in oglaševal v dnevnem časopisju v prizadevanju, da bi meščani z njimi opremili svoje domove in pisarne. Serijsko je izdeloval tudi portretna doprsja znamenitih Slovencev in malo sakralno plastiko. Sodeloval je pri prireditvah v čast Valentinu Vodniku in Francetu Prešernu, in sicer je za njuni bésedi, ki so ju priredili v Stanovskem gledališču v Ljubljani, izdelal mavčni portretni doprsji, Vodnikovega leta 1858, Prešernovega leta 1865. Na Prešernovi bésedi decembra leta 1865, kjer je bil prvič uprizorjen Krst pri Savici, so Prešernovo portretno doprsje vključili v živo sliko z naslovom Apoteoza Prešerna. Doprsje je zatem veljalo za izgubljeno, leta 1991 so ga našli in naredili več odlitkov v mavcu in bronu ter enega od bronastih odlitkov leta 2000 postavili pred Prešernovo rojstno hišo v Vrbi. Do leta 2000 je kipar Ljubo Zidar izdelal pomanjšavo Zajčevega Prešerna, ki je bil odlit v petsto kosih ter namenjen za reprezentančne prostore slovenskih ustanov doma in v tujini. Portret je nastal po sliki Franza Goldensteina, kipar je vnesel nekaj drugačnih poudarkov v obrazu, ki ga je podaljšal, pesnika je odel v antikizirajočo draperijo in tako naglasil vzvišeni herojski moment. Zajec je tudi avtor Slomškovega spomenika, ki je rezultat obsežne spomeniške akcije, ki je zajela ves slovenski narod. Kljub prizadevanjem po umestitvi v zunanji prostor so spomenik naposled postavili v prezbiteriju mariborske stolnice. Škofa je upodobil realistično, v celopostavnem izrezu, frontalni postavitvi, umirjeni, nekoliko togi drži, a portretno verodostojno. Izognil se je alegorični upodobitvi Slomškovih kreposti in zaslug, temveč je vključil le knjige kot simbol njegovega prispevka k dvigu izobrazbe in kulture na Slovenskem, duhovne vrline pa izrazil na obrazu in kretnji roke, ki simbolno opozarja na njegovo ljubezen do slovenskega naroda. V Zajčevem sakralnem kiparstvu prevladujejo oltarni kipi v historicističnem slogu, s katerimi je opremil vrsto cerkva na Slovenskem. Sledil je tako kiparskim kot slikarskim zgledom, pri čemer so nanj vplivala dela iz obdobja renesanse, neoklasicizma in nazarenske umetnosti, vir informacij je predstavljal tudi brat Valentin, ki je študiral na beneški akademiji. Večkrat je sodeloval z drugimi avtorji, npr. kamnosekoma Ignacijem in Feliksom Tomanom, slikarjema Janezom Wolfom in Goldensteinom. S slednjim sta načrtovala tudi postavitev kalvarije v Ljubljani leta 1862, kar pa ni bilo realizirano. Bil je avtor vrste nagrobnikov, velika večina jih je stala na ljubljanskem pokopališču pri sv. Krištofu, za katere je prispeval reliefne portretne upodobitve pokojnikov. Kot kipar je sodeloval pri okrasitvi Ljubljane ob cesarskih obiskih v letih 1856 in 1883 in prispeval kipe personifikacij. Leta 1880 si je prizadeval ustanoviti kiparsko šolo, kar se ni uresničilo. Pri njem so se učili ali delali kot pomočniki znani slovenski kiparji in podobarji, med njimi tudi sinova Ivan in Franc Ignac, Alojzij Progar, Josip Urbanija, Josip Grošelj, Jakob Žnider, Franc Jontez idr.

Andreja Rakovec

Razstave

Samostojne razstave:

  • 1853: Ljubljana, Reduta, samostojna razstava
  • 1991: Ljubljana, Galerija Gema, Franc Ksaver Zajec. France Prešeren (Z)

Skupinske razstave:

(izbor)
  • 1910: Ljubljana, Jakopičev paviljon, 80 let upodabljajoče umetnosti na Slovenskem 
  • 1980: Ljubljana, Mestna galerija Ljubljana, Maleševa zbirka grafik in risb slovenskih, jugoslovanskih in tujih avtorjev (K)
  • 2000: Jesenice, Kosova graščina (Gornjesavski muzej Jesenice), Likovne upodobitve Prešerna (Z)
  • 2001: Ljubljana, Jelovškov likovni salon (KD Španski borci), Prešernova podoba drugače (Z)
  • 2007: Ljubljana, Narodna galerija, Upodobitve ljubljanskih škofov (K)
  • 2007: Kamnik, Galerija Miha Maleš (Medobčinski muzej Kamnik), Iz zbirke Mihe Maleša: domači umetniki (K)
  • 2012: Ljubljana, Mestni muzej Ljubljana, Več glav več ve. Iz kiparske zbirke Mestnega muzeja Ljubljana (K, Z)


Izobrazba

  • 1843-1847, Idrija, podobarska delavnica Luke Čeferina
  • 1847-1848, Dunaj (Wien), Avstrija, Akademija upodabljajočih umetnosti (Akademie der bildenden Künste)
  • 1848-1851, Idrija, podobarska delavnica Luke Čeferina
  • 1851-1852, München, Nemčija, Akademija upodabljajočih umetnosti (Akademie der bildenden Künste)

Imena učiteljev:

  • Luka Čeferin
  • Joseph Kähsmann
  • Maximilian Widnmann

Zaposlitev

  • 1853-1854, Šentvid pri Ljubljani, podobarska delavnica Matije Tomca, kipar
  • 1854-1888, Ljubljana, lastna kiparska delavnica, kipar

Slogovni oris:

historicizem

Dela

Znana dela:

  • kipi za slavnostno okrasitev mesta ob obisku cesarja Franca Jožefa (Emona, Carniolia, Ljubljana, Pravica, Modrost, Postava), 1856
  • Josipina Toman - Turnograjska, 1858, Kranj, Gorenjski muzej
  • Valentin Vodnik, 1858, nahajališče ni znano
  • obraz in roke Matere Božje na vrhu fasade, 1858, Ljubljana, frančiškanska c. Marijinega oznanjenja (skupaj s Franzem Goldensteinom in Matejem Schreinerjem)
  • Ljubljana - Žale, nagrobnik Alojzije M. Petrič (nagrobnik uršulink), ok. 1858
  • Vnebovzetje in Marijina smrt, ok. 1858, Zgornji Tuhinj, ž. c. Marijinega vnebovzetja
  • Vnebovzetje, ok. 1858, Nova Štifta, ž. c. Marijinega vnebovzetja
  • Dobri pastir (na prižnici), kipi na glavnem oltarju: sv. Jožef, sv. Janez Evangelist, sv. Florijan, sv. Nikolaj, sv. Zaharija, sv. Elizabeta; kipa na vogalih zvonika: sv. Srce Jezusovo in Srce Marijino, 1859, Ljubljana - Trnovo, ž. c. sv. Janeza Krstnika (Po potresu so kipa z zvonika premestili v lopo ob cerkveni ograji.)
  • kipi na dveh stranskih oltarjih: Brezmadežna, sv. Barbara, sv. Neža, sv. Valentin, sv. Rok, sv. Anton Puščavnik, 1858, Zavodnje pri Šoštanju, ž. c. sv. Petra
  • kipi na glavnem oltarju: sv. Peter, sv. Pavel, sv. Matija, angeli, 1859, Zavodnje pri Šoštanju, ž. c. sv. Petra
  • Anton Alojzij Wolf, 1860, Ljubljana, stolna c. sv. Nikolaja
  • kipi na dveh stranskih oltarjih: sv. Anton Padovanski, sv. Florijan, sv. Neža, sv. Terezija, 1861, Velike Lašče, ž. c. Marijinega rojstva
  • kipi 12 apostolov, 1865, Stara Loka, ž. c. sv. Jurija
  • France Prešeren, 1865, Ljubljana, Narodni muzej (Odlitki kipa so v hotelu Terme Zreče, odkrit 1999, v Vrbi, odkrit 2000, v knjižnici Fakultete za organizacijske vede v Kranju, odkrit 2000, v Galeriji Krvina v Gorenji vasi in v Knafljevi ustanovi na Dunaju.) 
  • kipi na glavnem oltarju: Vnebovzetje, sv. Peter, sv. Pavel, sv. Trojica in drugi kipi svetnikov, 1866, Zali Log, ž. c. Marijinega vnebovzetja
  • kiparski del glavnega oltarja: relief Zadnja večerja na mensi, dva angela, Brezmadežna, Abrahamova daritev, Melkizedekova daritev, 1867, Stara Loka, ž. c. sv. Jurija
  • Spominska plošča Ignaciju Knobleharju, 1867, Škocjan pri Novem mestu, ž. c. sv. Kancijana in tovarišev
  • Valentin Vodnik, 1869, Ljubljana, Narodni muzej
  • načrt za Vodnikov spomenik, 1869 (nerealiziran)
  • Anton Martin Slomšek, 1869, Ljubljana, Narodni muzej
  • Friderik Irenej Baraga, 1869, nahajališče ni znano
  • Pij IX., 1870, nahajališče ni znano
  • Janez Vajkard Valvasor, 1870, Ljubljana, Narodni muzej
  • Ignacij Knoblehar, 1870-1871, nahajališče ni znano
  • Jurij Vega, 1870-1871, nahajališče ni znano 
  • Josip Juraj Strossmayer, 1870-1871, Ljubljana, Narodni muzej 
  • France Prešeren, 1871, Ljubljana, Narodni muzej
  • kipi na stranskih oltarjih: sv. Ciril, sv. Metod, sv. Frančišek Ksaverij, sv. Ignacij, 1871, Ljubljana - Trnovo, ž. c. sv. Janeza Krstnika
  • kipa na glavnem oltarju: sv. Peter, sv. Pavel, 1871, Ribnica na Dolenjskem, ž. c. sv. Štefana
  • Anton Alojzij Wolf, 1871, Ljubljana, Narodna galerija
  • Sv. Mohor in Fortunat, 1872, Ljubljana, stolna c. sv. Nikolaja
  • Višnja Gora, Janez Vajkard Valvasor (Valvasorjev vodnjak), 1872
  • kipi na stranskem oltarju: sv. Jožef, sv. Anton Puščavnik, sv. Neža, sv. Uršula, 1873, Ribnica, ž. c. sv. Štefana
  • Ljubljana - Navje, nagrobnik Franca Serafina Cimpermana, 1874
  • Peter Hitzinger, 1875, Postojna, pokopališka c. sv. Lazarja
  • Etbin Henrik Costa, 1875, Ljubljana, Mestni muzej Ljubljana
  • serija malih plastik Janeza Bleiweisa, od 1875 dalje
  • kipi na glavnem oltarju: sv. Marjeta, sv. Barbara, sv. Neža, angeli, sv. Trojica, 1876, Horjul, ž. c. sv. Marjete
  • Pieta in kipa sv. Petra in Pavla na glavnem oltarju, 1877, Breznica, ž. c. Žalostne Matere Božje
  • Spomenik Antonu Martinu Slomšku, 1878, Maribor, stolna c. sv. Janeza Krstnika
  • kipa sv. Petra in Pavla na glavnem oltarju, 1880, Železniki, ž. c. sv. Antona Puščavnika
  • kiparski del glavnega oltarja: relief Zadnja večerja na oltarni mensi in kipa dveh angelov, 1881, Naklo, ž. c. sv. Petra
  • Jernej Legat, 1882, Naklo, ž. c. sv. Petra
  • kipi na stranskem oltarju: sv. Jožef, sv. Ana, dva angela, 1882, Horjul, ž. c. sv. Marjete
  • kipi na fasadi: sv. Ciril, sv. Metod, Odrešenik sveta, 1884, Železniki, ž. c. sv. Antona Puščavnika
  • kipa Carniola in Angel miru za slavnostno okrasitev mesta ob obisku cesarja Franca Jožefa, 1883, nahajališče ni znano
  • kipi na stranskih oltarjih: Rožnovenska Mati Božja, sv. Barbara, sv. Ana z Marijo, sv, Elizabeta z Janezom, sv. Boštjan, sv. Florijan, sv. Nikolaj, sv. Anton Puščavnik, 1884, Motnik, ž. c. sv. Jurija
  • dva angela na glavnem oltarju, 1885, Novo mesto, frančiškanska c. sv. Lenarta
  • kipi na glavnem oltarju: sv. Peter, sv. Pavel, sv. Simon, sv. Juda Tadej, Brezmadežna, dva angela, 1886, Velika Štanga, ž. c. sv. Antona Padovanskega
  • kipi na glavnem oltarju: sv. Peter, sv. Pavel, sv. Simon, sv. Juda Tadej, dva angela, ok. 1886, Črnuče, ž. c. sv. Simona in Jude Tadeja
  • kipi na dveh stranskih oltarjih: Rožnovenska Mati Božja, sv. Barbara, sv. Lucija, sv. Jožef, sv. Kozma, sv. Damijan, 1887, Črnuče, ž. c. sv. Simona in Jude Tadeja


Viri in literatura

Viri:

  • Dokumentacija-arhiv MG+MSUM, hemeroteka, Franc Ksaver Zajec.
  • http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi852992/

Literatura:

  • Fran MALAVAŠIČ, Umetniki slovenski: Franc Zajic, podobar v Ljubljani, Novice, 16/39, 1858, str. 309-310.
  • Črtomir ZOREC, Turnska lepotica. Ob najdbi še neznane kiparske upodobitve prve slovenske pisateljice Josipine Turnograjske, Snovanja, 2, 1968, str. 9.
  • Sonja ŽITKO, Kipar Franc Ksaver Zajec. (1821-1888). Analiza izbranih del z vidika historizma, Loški razgledi, 34, 1987, str. 35-67.
  • Sonja ŽITKO, Kipar Franc Ksaver Zajec. Ob odkritju spominske plošče v Ljubljani, Naši razgledi, 38/7, 1989, str. 200.
  • Sonja ŽITKO, Historizem v kiparstvu 19. stoletja na Slovenskem, Ljubljana 1989.
  • Špelca ČOPIČ, Damjan PRELOVŠEK, Sonja ŽITKO DURJAVA, Ljubljansko kiparstvo na prostem, Ljubljana 1991.
  • Sonja ŽITKO, Po sledeh časa. Spomeniki v Sloveniji 1800-1914, Ljubljana 1996.
  • Damir GLOBOČNIK, Pesnikova podoba. O portretih in karikaturah dr. Franceta Prešerna 1850-1952, Ljubljana 2000.
  • Damir GLOBOČNIK, Prešeren in likovna umetnost, Celje 2005.
  • Upodobitve ljubljanskih škofov (ur. Ana Lavrič), Narodna galerija, Ljubljana 2007.
  • Ana LAVRIČ, Spomenik škofa Antona Martina Slomška v mariborski stolnici. Slovenski narodni buditelj v likovni umetnosti, Ljubljana 2013 (Umetnine v žepu, 8).


General info

Rojstvo 4. december 1821, Sovodenj
Smrt 8. februar 1888, Ljubljana
Različice imena: Franjo, Franz
Različice priimka: Zaic, Saiz, Zajic, Zajc
Sorodstvene vezi: brat podobarjev Martina, Antona in Marka Zajca, brat kiparja Valentina Zajca; oče kiparja Ivana Zajca
Spol: moški
Poklic: sculptor
Slogovni oris: historicizem

Delovanje

Čas: 2. pol. 19. st.
Geografsko področje: Ljubljana