Ida Brišnik Remec

Ida Brišnik Remec sodi med mariborske umetnike 2. pol. 20. st. Mariborski javnosti je znana po umetniškem tandemu s svojim pokojnim možem Marjanom Remcem, s katerim sta pogosto razstavljala skupaj in ju je likovna kritika obravnavala kot umetniško dvojico, ki pa jo je odlikovala medsebojna neodvisnost v likovnem oziru. Na ljubljanski likovni akademiji je diplomirala pri Gabrijelu Stupici, zatem pa sta se z možem preselila v Maribor in se vključila v mariborsko umetniško dogajanje, kot je sodelovanje na društvenih razstavah doma in v tujini. Udeležila se je več likovnih kolonij doma in v tujini, npr. v Izlakah, Škofji Loki, Gradežu v Italiji, Počitelju, na gradu Borl, kolonije Lijalent v Mariboru. Ida Brišnik Remec je delovala kot likovna pedagoginja. Začetki njenega pedagoškega dela segajo v študijsko obdobje, ko je poučevala likovni pouk na osnovni šoli v Logatcu, po vrnitvi v Maribor pa se je poklicno posvetila likovni pedagogiki, najprej na šolskih ustanovah, ko pa se je odločila za samostojno umetniško pot, je kot prva v Mariboru vodila tečaje risanja in slikanja ter druge likovne dejavnosti na mariborski Delavski univerzi. Kot prva v Mariboru je pripravljala tečajnike na sprejemne izpite na likovno akademijo. Tako je vzgojila vrsto generacij na likovnem in z likovno umetnostjo povezanih področjih. Njen opus obsega slike, akvarele, risbe, pastele, je avtorica več vitrajev za sakralne prostore, med katerimi so najbolj znani vitraji v ptujskogorski cerkvi; za cerkev sv. Jožefa na Studencih v Mariboru je naredila osnutek za tapiserijo sv. Jožefa z malim Kristusom (1978), ki je bil edini primer tapiserije na glavnem oltarju v Sloveniji. Leta 2014 so tapiserijo zakrili, ko so v cerkev namestili rekonstruirano baročno oltarno arhitekturo. Njen opus sestavlja več zaokroženih ciklov, ki v posameznih značilnostih nakazujejo kontinuiran razvoj umetniškega dela. Zapisana je barvi in formi, do katere je prispela z analitičnim pristopom. Zgodnje obdobje je minilo pod vplivom študija pri Gabrijelu Stupici, saj so nastajala dela v tehniki jajčne tempere in temnega kolorita ter ploskovitih ozadij z melanholičnimi avtoportretnimi in portretnimi upodobitvami moža. Spremembe so se postopoma začele napovedovati proti koncu 1960-ih. V ciklu Portali, ki je začel nastajati leta 1967, so slikarko pritegnili dekorativno obdelani portali iz loškega konca z nadrobnostmi rezbarskega in kovaškega mojstrstva. Kompozicija je zasnovana kot ploskev, na kateri so zbrana vrata, osvobojena stavb, in rezbarski oz. kovaški detajli vrat, ki skupaj tvorijo stilizirane kompozicije kontrastnih barv in oblik. Na temnem ozadju pestre barve prihajajo do izraza in vedno bolj žarijo, kar napoveduje slikarkino fascinacijo nad barvo tudi v poznejših ciklih. V upodobitvah kozolcev in skednjev je slikarka ravno tako ploščila prostor in kompozicije oblikovala s ploskvami in trakastimi linijami v kontrastnih barvah ter ustvarila geometrijsko zasnovane celote na poti proti abstrakciji. Kar je pomembno za nadaljnji razvoj, je odločitev slikarke, da motivov ne upodobi v celoti temveč v izrezih, kar v poznejšem delu postane stalnica. Leta 1969 je začel nastajati cikel z motivi svetilk, žarnic oz. svetlobnih teles, kjer je barvna lestvica osredotočena na pestre odtenke, pri čemer barve žarijo in se podpirajo v komplementarnih kombinacijah. Pri tem barva postane nosilka svetlobe. Slikarka je za upodobitve svetilk uporabljala nenavadne zorne kote, npr. pogled od spodaj navzgor, ploščila predmete in z zrenjem v luč opazovala barvne učinke, ki so pri tem nastajali ter jih prenašala na platno. Konec 1960-ih so nastale tudi slike z upodobitvami embalaž čistilnih in pralnih sredstev, ki so tedaj predstavljale zanimivost v vedno bolj moderniziranem vsakdanjem življenju in kjer je slikarka uporabila že znane formule sestavljanja kompozicije s ploskvami kontrastnih barv. Pomemben preobrat v slikarstvu Ide Brišnik Remec predstavlja sprememba tehnike, ko je leta 1971 opustila oljne barve in jajčno tempero ter začela slikati z akrilnimi barvami. Novost v tehniki pa je prinesla tudi drugačne oblikovne rešitve: enakomerni nanosi barve omogočajo ploskovit videz upodobljenega predmeta brez modeliranja, kar ustvarja hlad oz. distanco gledalca do motiva. Slika se približuje plakatu in likovnim rešitvam poparta. Skupaj s tehniko je prišlo do preobrata na vsebinskem področju, ko je slikarka našla motiviko, od katere se ni ločila nikdar več: rastline. Sobne lončnice, zelenjava, gozdni plodovi, cvetje in sadje so od začetka 1970-ih dalje prepoznavni znak slikarstva Brišnik Remčeve. Slikarka se poglablja v bistvo rastlin, v njihovo zgradbo, površino, razvejanost žil in neustavljivo moč rasti. Sprva je upodabljala izolirane motive kostanjev in jabolk v nadnaravni velikosti, kostanje je upodobila, kako izstopajo iz razprte ježice, jabolka pa razrezana in obgrizena. Motive je sukala v brezprostorju, jih pomikala v in iz središča kompozicije in s tem v dela vnesla dinamiko. Barve so postale hladnejše, ni več žarenja kot v prejšnjih ciklih, kar skupaj s ploskovito obravnavo motiva ustvarja vtis distance, neoprijemljivosti. Poglobljeno obravnavo izbranega motiva je nakazala tudi z naslovom, kjer je specificirala sorto jabolk (npr. Veliki obgrizeni delišes, 1972, Prerezani jonatan, 1972). Kot izjema v motiviki je v začetku 1970-ih nastal cikel Senene kopice, v katerem je uporabila enak pristop kot pri sadežih, in sicer je motiv izolirala in podala ploskovito v hladnih barvnih tonih. V ciklu Družina listov (1973) se pojavi novost v kadriranju motiva, ki je rezultat večstopenjskega procesa dela: slikarka je rastlino najprej narisala s flomastrom po neposrednem opazovanju in nato s papirnatim okvirom izbrala detajl in ga v povečanem merilu prenesla na platno. Podobno rešitev je uporabila že pri slikah kozolcev in skednjev, le da je tokrat ploskovitost še bolj dognana in barvni kontrasti še večji, saj vpelje poudarke v fluorescentnih barvah. Slednji pristop je nato uporabila za upodobitve zelenjave in drugih rastlin. S tonskim stopnjevanjem posameznih barvnih ploskev je ustvarila svetlobne centre v kompoziciji. Rastline so, kot da bi bile podvržene metamorfozi, postale abstraktne pokrajine nežnih prehodov, ki dajejo vtis razraščanja onkraj robov slike. Pomemben del opusa Brišnik Remčeve predstavlja risba, še zlasti črno-bela v večjih formatih, kjer z linijo prodre v bogato strukturiranost cvetov in v črti utelesi gibkost in neusahljivo moč rastline. Slednje predstavlja enega od vrhuncev njenega opusa. V prepletu linij najdemo vzporednice s svinčenimi mrežami vitrajev, osnutki katerih časovno sovpadajo z nastankom večjega števila risb. Za ptujskogorsko cerkev je namreč, potem ko je bila izbrana med več vabljenimi umetniki na internem natečaju, naredila osnutke za petnajst vitrajev (realiziranih jih je bilo štirinajst) na temo Hvalnice stvarstvu oz. Sončne pesmi sv. Frančiška Asiškega, za katere je izbrala abstraktno interpretacijo, ki temelji na jukstaponiranju kontrastih naravnih elementov in njim pripadajočih barv. V zadnjem obdobju se posveča risbi in akvarelu manjših formatov, slednjega pogosto kombinira z barvnimi tuši in svinčniki. V risbah ne obravnava le rastlinja, v ciklu risb s kemičnim svinčnikom Male podobe (1993-1994) je med drugim zajela udeležence svojih likovnih tečajev in jim mestoma pridala humorne detajle.  Poleg ustaljene motivike sadja in rastlinja se v akvarelu posveča tudi krajinskim motivom, in sicer so jo pritegnili pohorski gozdovi z vertikalami smrek in gostimi krošnjami, skozi katera pronicajo koprene sončne svetlobe in tvorijo subtilno naglašene interpretacije gozdov. V tehniki barvnih svinčnikov je v zadnjih letih nastalo več ciklov risb z različnimi motivi, pri čemer pri posameznih doseže stopnjo abstrahiranja. Takšen primer je npr. motiv oken, ki jih je upodobila v ciklih Okna in Križi, kjer so osrednji motiv okna slikarkinega stanovanja. V ciklu Okna je ujela kontrast med trdno konstrukcijo ravnih linij okenskih okvirov in mehkobo blaga zaves, v ciklu Križi pa je tako kot v starejših delih motiv obravnavala v ožjih izrezih in dosegla abstraktne kompozicije križastih oblik, pri čemer je uporaba kontrastnih barv naglasila simboliko. Krajinsko motiviko gozdov, sadovnjakov in travnikov, ki jo črpa iz pokrajine Rogle oz. Pohorja, obravnava v različnih optičnih učinkih, od pozitiva do negativa, pri slednjem obarva le obrise, sence in ozadje, osrednje motive pa pusti v barvi podlage. V najnovejšem ciklu Sonca, ki nastaja v mešani tehniki akvarela in voščenih oz. oljnih pastelov, raziskuje optične učinke barvne skale sončne svetlobe, kakršna se rojeva na podlagi neposrednega zrenja v sonce v različnih atmosferskih razmerah. Slednje ustvarja bogato paleto interpretacij, od umirjenih s kopreno meglic zastrtih bleščav, do prešernega kipenja ožarjenih barv v komplementarnih kontrastih.  

 

Nagrade, priznanja, odlikovanja:

1973, plaketa Golob miru na razstavi del jugoslovanskih likovnih umetnic v Slovenj Gradcu

 

Andreja Rakovec

Razstave

Samostojne razstave:

(izbor)

  •  1966: Celje, Slovensko ljudsko gledališče, Ida Brišnik Remec, Marjan Remec (Z)
  • 1968: Ptuj, Razstavni paviljon Dušana Kvedra (Pokrajinski muzej Ptuj), Ida Brišnik Remec. Marjan Remec
  • 1969: Maribor, Razstavni salon Rotovž, Ida Brišnik Remec, Marjan Remec. Razstava slikarskih del in mobilov (K) (prenos: Škofja Loka, Loški muzej)
  • 1970: Maribor, Mali razstavni salon Rotovž, Ida Brišnik Remec
  • 1970: Ljubljana, Koncertni atelje Društva slovenskih skladateljev, Ida Brišnik Remec
  • 1972: Maribor, Razstavni salon Rotovž, Ida Brišnik Remec, Marjan Remec. Razstava slikarskih del (K)
  • 1974: Maribor, Razstavni salon Rotovž, Ida Brišnik Remec (Z)
  • 1975: Maribor, Galerija Ars 2, Ida Brišnik Remec. Pasteli - mala grafika
  • 1976: Köln, Nemčija, Informativni center SFRJ, Gemälde von Ida Brišnik Remec
  • 1977: Ljubljana, Moderna galerija, Atelje '77. Brišnik-Remec, Pandur, Remec (Z)
  • 1977: Slovenj Gradec, Umetnostni paviljon, I. Brišnik Remec, M. Remec, L. Pandur
  • 1977: Slovenska Bistrica, Galerija Grad, Ida Brišnik Remec, Marjan Remec (Z)
  • 1977: Maribor, Razstavni salon Rotovž, Ida Brišnik Remec, Marjan Remec (Z)
  • 1978: Ljubljana, Koncertni atelje Društva slovenskih skladateljev, Ida Brišnik Remec
  • 1981: Maribor, Razstavni salon Rotovž, Ida Brišnik Remec, risbe
  • 1983: Celje, Likovni salon Celje, Ida Brišnik Remec (K)
  • 1985: Ljubljana, Kemijski inštitut Boris Kidrič, Ida Brišnik Remec (Z)
  • 1986: Žalec, Savinov likovni salon, Ida Brišnik Remec
  • 1987: Maribor, Razstavni salon Rotovž, Ida Brišnik Remec. Risbe. Slike (K)
  • 1990: Maribor, Galerija Ars, Ida Brišnik Remec (Z)
  • 1991: Maribor, Razstavni salon Rotovž, Ida Brišnik Remec, Vojko Štuhec (Z)
  • 1993: Ptuj, Galerija Florijan, Ida Brišnik Remec, Marjan Remec
  • 1995: Maribor, Razstavni salon Rotovž, Ida Brišnik Remec. Male podobe (Z)
  • 1996: Maribor, Razstavni salon Tehniških fakultet, Ida Brišnik Remec. Žarenja (Z)
  • 2007: Ljubljana, Galerija 22, Ida Brišnik Remec
  • 2009: Maribor, Filozofska fakulteta, Ida Brišnik Remec
  • 2010: Dunaj (Wien), Avstrija, Slovenski kulturni center Korotan, Ida Brišnik Remec, Marjan Remec (Z)
  • 2011: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Ida Brišnik Remec & Marjan Remec. Tako blizu - tako daleč (K)
  • 2012: Ptuj, Miheličeva galerija (Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož), Ida Brišnik Remec & Marjan Remec. Tako blizu - tako daleč (K)
  • 2012: Maribor, Univerzitetna knjižnica Maribor, Ida Brišnik Remec. Misterij listja in sadežev
  • 2014: Maribor, Galerija RRRudolf, Ida Brišnik Remec. Okna, listje, korenine
  • 2014: Maribor, Univerzitetna knjižnica Maribor, Ida Brišnik Remec. Okna 

Skupinske razstave:

(izbor)

  • 1966: Slovenj Gradec, Umetnostni paviljon, IV. tradicionalna razstava del slovenskih likovnih umetnic (K)
  • 1966: Ljubljana, Moderna galerija, Društvo slovenskih likovnih umetnikov 1966 (K)
  • 1967: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Ida Brišnik Remec, Dragica Čadež Lapajne, Drago Hrvacki, Dušan Tršar (Z)
  • 1967: Čakovec, Hrvaška, Gradski salon, Izložba radova likovnih umjetnika iz Maribora
  • 1967: Greenwich, Velika Britanija, Eltham palace, Twin Towns Art
  • 1967: Passau, Nemčija, Rittersaal (Oberhaus Museum), Ausstellung des Verbandes der Slowenischen Bildenden Künstler Gruppe Maribor (Yugoslawien) (Z)
  • 1968: Maribor, Umetnostna galerija Maribor & Razstavni salon Rotovž, Greenwich - Maribor - Reinickendorf. Likovna razstava treh prijateljskih mest (K)
  • 1968: Maribor, Razstavni salon Rotovž, Razstava DLUM
  • 1968: Dunajsko Novo mesto (Wiener Neustadt), Avstrija, St. Peter an der Sperr, Razstava DLUM
  • 1968: Passau, Nemčija, Rittersaal (Oberhaus Museum), Razstava DLUM
  • 1968: Lindau - Bodensee, Nemčija, Rungesaal in altem Rathaus, Razstava DLUM
  • 1968: Sombotel (Szombathely), Madžarska, Savaria Museum, Razstava DLUM, Likovna razstava Županije Vas in severovzhodne Slovenije
  • 1969: Gradež (Grado), Italija, Pinacoteca Comunale, Estemporanea
  • 1970: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Novejša umetnost v severovzhodni Sloveniji (K)
  • 1970: Berlin, Nemčija, Rathaus Reinickendorf, Twin Towns Art 70. Greenwich, Maribor, Reinickendorf. Likovna razstava treh prijateljskih mest (Z)
  • 1971: Zagorje, Delavski dom, Razstava slovenskih slikarskih kolonij (K)
  • 1971: Subotica, Srbija, Galerija i salon likovnog susreta, 10. likovni susret
  • 1971: Slovenj Gradec, Umetnostni paviljon, VII. tradicionalna razstava del slovenskih likovnih umetnic
  • 1972: Greenwich, Velika Britanija, Woodlands art gallery, Twin Towns Art 1972. Greenwich, Maribor, Reinickendorf. Likovna razstava treh prijateljskih mest (Z)
  • 1972: Eisenstadt, Avstrija, Landesgalerie im Schloss Esterhazy, Malerei - Graphik - Plastik aus Maribor (Z)
  • 1973: Ljubljana, Mestna galerija Ljubljana, Intart VI (K)
  • 1973: Gradec (Graz), Avstrija, Kulturhaus (Kulturamt der Stadt Graz), Bildender Künstler aus Maribor, Aquarelle, Graphik, Plastik (Z)
  • 1973: Slovenj Gradec, Umetnostni paviljon, 2. jugoslovanska razstava del likovnih umetnic (K)
  • 1974: Maribor, Razstavni salon Rotovž, Greenwich, Maribor, Reinickendorf. Likovna razstava treh prijateljskih mest
  • 1974: Ljubljana, Moderna galerija, Razstava DSLU 74 (Z)
  • 1974: Sombotel (Szombathely), Madžarska, Savaria Museum, Razstava del mariborskih umetnikov in umetnikov Županije Vas (K)
  • 1975: Kranj, Galerija v Mestni hiši (Gorenjski muzej Kranj), Likovna prizadevanja v severovzhodni Sloveniji (K)
  • 1975: Ljubljana, Moderna galerija, Razstava DSLU ob 30-letnici osvoboditve (K)
  • 1975: Eisenstadt, Avstrija, Landesgalerie, Pannonia '75. Mednarodna likovna razstava (K) (prenos: Murska Sobota, Razstavni paviljon arhitekta Franca Novaka (Delavska univerza Murska Sobota); Sombotel (Szombathely), Madžarska, Savaria Museum)
  • 1975: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Razstava novo pridobljenih umetniških del
  • 1976: Maribor, Razstavni salon Rotovž, Razstava DLUM (prenos 1976: Kostanjevica na Krki, ni podatka o razstavišču; 1976: Ptuj, Razstavni paviljon Dušana Kvedra (Pokrajinski muzej Ptuj); 1976: Marburg an der Lahn, Nemčija, Universitätsmuseum; 1976: Sombotel (Szombathely), Madžarska, Savaria Museum; 1977: Tacen, Šolski center Republiškega sekretariata za notranje zadeve)
  • 1976: Aranđelovac, Srbija, Izložbeni paviljon Knjaz Miloš, Petnaest umjetnika severoistočne Slovenije (K)
  • 1977: Slovenj Gradec, Umetnostni paviljon, X. razstava del slovenskih likovnih umetnic (K)
  • 1977: Ljubljana, Moderna galerija, Razstava DSLU 1977 (K)
  • 1978: Ptuj, Razstavni paviljon Dušana Kvedra (Pokrajinski muzej Ptuj), Razstava grupe 8 (K)
  • 1978: Maribor, Razstavni salon Rotovž, Razstava DLUM (K) (prenos 1978: Ljubljana, Mestna galerija Ljubljana; 1978: Banjaluka, Bosna in Hercegovina, Dom JNA)
  • 1978: Maribor, Razstavni salon Rotovž, Delo v likovni podobi. Razstava v počastitev 9. kongresa Zveze sindikatov Slovenije (K)
  • 1978: Kranj, Galerija v Mestni hiši (Gorenjski muzej Kranj), Razstava grupe 8 (K) (prenos: Maribor, Razstavni salon Rotovž; Novo mesto, Dolenjski muzej; Krško, Delavski dom; Slovenj Gradec, Umetnostni paviljon)
  • 1979: Karlovac, Hrvaška, Galerija Vjekoslav Karas, Biennale akvarela Jugoslavije - Karlovac '79 (K) (prenos: Vinkovci, ni podatka o razstavišču)
  • 1979: Maribor, Razstavni salon Rotovž, Razstava DLUM z gosti: Fotoklub Maribor, Društvo arhitektov Maribor, Društvo oblikovalcev Slovenije - podružnica Maribor (prenos 1979: Marburg an der Lahn, Nemčija, Universitätsmuseum)
  • 1979: Maribor, Umetnostna galerija Maribor & Razstavni salon Rotovž, 25 let. Pridobitve 1969-1979 (K)
  • 1979: Ptuj, Razstavni paviljon Dušana Kvedra (Pokrajinski muzej Ptuj), Retrospektivna razstava slikarske kolonije Poetovio - Ptuj (K)
  • 1980: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, 60 let organizirane likovne dejavnosti v Mariboru (K)
  • 1981: Ljubljana, Galerija Jakopič, DSLU. Zapis na papirju (K)
  • 1982: Gradec (Graz), Avstrija, Künstlerhaus, Razstava DLUM
  • 1982: Reinickendorf, Nemčija, Rathaus Galerie, Twin Towns Art 82. Greenwich, Maribor, Reinickendorf. Likovna razstava treh prijateljskih mest (Z)
  • 1984: Greenwich, Velika Britanija, Woodland Art Gallery, Twin Towns Art. Maribor, Reinickendorf, Greenwich
  • 1984: Ljubljana, Mestna galerija Ljubljana, Soočenja. Razstava skupine DLUM in Likovnega društva Kranj
  • 1986: Maribor, Razstavni salon Rotovž, Razstava treh mest 86, Greenwich, Maribor, Reinickendorf (Z)
  • 1988: Ljubljana, Galerija Jakopič, Barva. Razstava članov ZDSLU (K)
  • 1989: Maribor, Razstavni salon Rotovž, DLUM. Risba in skulptura (K)
  • 1989: Ljubljana, Galerija Jakopič, Likovni trenutek 1989 (K)
  • 1990: Maribor, Razstavni salon Rotovž, Društvo likovnih umetnikov Maribor (K)
  • 1991: Maribor, Razstavni salon Rotovž, Društvo likovnih umetnikov Maribor (K)
  • 1992: Maribor, Razstavni salon Rotovž, Greenwich, Maribor, Reinickendorf. Likovna razstava treh prijateljskih mest
  • 1995: Maribor, Galerija DLUM, Svobodnjaki, samostojni kulturni delavci (K)
  • 1996: Maribor, Galerija DLUM, Jubilanti 1996 (K)
  • 1999: Maribor, Razstavni salon Rotovž, Razstava DLUM (K) (prenos: Bruck an der Mur, Avstrija, Kulturhaus - Galerie)
  • 2001: Maribor, Galerija DLUM, Jubilanti 2001 (K)
  • 2003: Zagorje, Galerija Medija, Razstava slik iz zbirke slikarske kolonije Izlake - Zagorje (3., 4. in 39. slikarska kolonija)
  • 2008: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Poudarki. Razstava del iz stalne zbirke UGM
  • 2010: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Iz zbirke UGM
  • 2012: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Skoraj pomlad. 100 let slovenske umetnosti
  • 2014: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, 60! Panorama. Razstava zbirke UGM ob 60. obletnici (Z)


Izobrazba

  • 1952-1960, Maribor, Klasična gimnazija
  • 1960-1964, Ljubljana, Akademija za likovno umetnost

Imena učiteljev:

Gabrijel Stupica


Zaposlitev

  • 1964-1968, Maribor, Osnovna šola Angel Besednjak, likovna pedagoginja
  • 1968-1975, Maribor, Srednja vzgojiteljska šola, likovna pedagoginja
  • 1975-1997, svobodna umetnica

Članstvo v skupinah, umetniških društvih, združenjih:

  • 1966-, Ljubljana, Društvo slovenskih likovnih umetnikov
  • 1966-, Maribor, Društvo likovnih umetnikov Maribor

Slogovni oris:

moderna umetnost

Dela

Znana dela:

  • Avtoportret z očali, 1966
  • Skedenj III, 1968
  • Kozolec I, 1968
  • Portali II, 1968
  • Svetilka I, 1968, Maribor, Umetnostna galerija Maribor
  • Svetlobna telesa, 1968, Maribor, Umetnostna galerija Maribor
  • Svetlobna telesa IV, 1969
  • KA 1, 1969
  • Dve žarnici, 1970
  • Jedro in lupina IV, 1971, Maribor, Umetnostna galerija Maribor
  • Senene kopice, 1971
  • Obgrizeni jabolki, 1972
  • Prerezani jonatan, 1972
  • Veliki obgrizeni delišes, 1972
  • Družina listov I, 1973, Maribor, Umetnostna galerija Maribor
  • Flora, 1975, Maribor, Umetnostna galerija Maribor
  • Vegetacija A II, 1975, Maribor, Umetnostna galerija Maribor
  • ZL - A 3, 1976, Maribor, Umetnostna galerija Maribor
  • ZL - B2, 1976
  • ZL - B3, 1976
  • Rozeta - vitraj, 1976-1977, Maribor, ž. c. sv. Rešnjega telesa
  • Tapiserija sv. Jožef, 1976-1977, Maribor, ž. c. sv. Jožefa
  • Rozeta - vitraj, 1978, Maribor, ž. c. sv. Jožefa
  • SM - 3, 1979, Maribor, Umetnostna galerija Maribor
  • ZL - F2, 1979
  • L - 2, 1980, Maribor, Umetnostna galerija Maribor
  • TL, 1980
  • TU, 1980
  • Č, 1980
  • GJ, 1980
  • Vitraji, 1980-1983, Ptujska gora, ž. c. Marije zavetnice
  • TLP - 4, 1981, Maribor, Umetnostna galerija Maribor
  • TLP - 5, 1981, Maribor, Umetnostna galerija Maribor
  • T - 1, 1984
  • SUO - 1, 1984
  • ST - 1, 1984
  • Vitraji, 1984-1985, Vitanje, ž. c. sv. Petra in Pavla
  • KOB, 1985
  • Jabolka, 1986, Maribor, Umetnostna galerija Maribor
  • Gozd, 1986
  • Struga, 1986
  • KZG in ZGL, 1987
  • ZGL - 2, 1987, Maribor, Umetnostna galerija Maribor
  • KZG - 3, 1987, Maribor, Umetnostna galerija Maribor
  • Male podobe, 1988-1990
  • KB, 1990
  • Male podobe, 1991-1994
  • 4 vitraji, 1996, Ljubljana - Šentjakob, kapela samostana Hčera krščanske ljubezni
  • Granatna jabolka, 2011
  • cikel Listi, 2013
  • cikel Okna, 2013-2014
  • cikel Školjke, 2014
  • cikel Steber, 2014
  • cikel Križi, 2014
  • cikel impresij iz narave, 2014
  • cikel Sonca, 2015


Viri in literatura

Viri:

  • Dokumentacija UGM, hemeroteka, Ida Brišnik Remec.
  • Dokumentacija-arhiv MG+MSUM, hemeroteka Ida Brišnik Remec.
  • Pokrajinski arhiv Maribor (PAM), Osnovna šola Angela Besednjaka 1953-1989, SI PAM/0782, šk. 35.

Literatura:

  • Juro KISLINGER, Na začetku poti, Večer, 22/98, 1966, str. 10.
  • Andrej UJČIČ, Ida Brišnik Remec in Marjan Remec v mariborskem Rotovžu, Naši razgledi, 18/11, 1969, str. 334-335.
  • Andrej UJČIČ, Ida Brišnik Remec, Marjan Remec. Razstava slikarskih del in mobilov, Loški muzej, Škofja Loka, 1969.
  • Janez MESESNEL, Volumni, gibanja, Delo, 14/138, 1972, str. 6.
  • Zoran KRŽIŠNIK, Atelje 77, Moderna galerija, Ljubljana 1977.
  • Milček KOMELJ, Oživitev ekspresionizma. Po razstavi »Ateljeja 77« v ljubljanski Moderni galeriji, Naši razgledi, 26/7, 1977, str. 181.
  • Meta GABRŠEK PROSENC, Vrednost vizualnega sporočila. Ob razstavi Ide Brišnikove in Marjana Remca v salonu Rotovž, Večer, 33/91, 1977, str. 6.
  • Miroslav SLANA, Botanika likovnega pisma. Akad. slikarka Ida Brišnik-Remec na razstavišču Rotovž, Večer, 36/53, 1981, str. 6.
  • Helena GRANDOVEC, Iz globine cvetov. Pogovor z akademsko slikarsko Ido Brišnik Remec, Večer, 39/1, 1983, str. 4.
  • Meta GABRŠEK PROSENC, Ida Brišnik-Remec, Kemijski inštitut Boris Kidrič, Ljubljana 1985.
  • Breda ILICH KLANČNIK, Ida Brišnik Remec: risbe , slike, Umetnostna galerija Maribor, Maribor 1987.
  • Marlen PREMŠAK, »Tihožitja« v domišljenem koloritu. Ob razstavi Ide Brišnik Remec v mariborskem Rotovžu, Večer, 43/285, 1987, str. 5.
  • Ida Brišnik Remec: male podobe (avtorice besedil: Ida Brišnik Remec, Meta Gabršek Prosenc, Zlatka Rakovec Felser), Umetnostna galerija Maribor, Maribor 1995.
  • Marjeta CIGLENEČKI, Ida Brišnik Remec, Filozofska fakulteta, Maribor 2009.
  • Meta KORDIŠ, Abstrahirane rastline ali vegetabilna abstrakcija. Razstava del Ide Brišnik Remec v dekanatu Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, Večer, 65/137,  2009, str. 14.
  • Andreja BORIN, V kateri tehniki so narejena slikarska dela Ide Brišnik Remec, Večer, Sobotna priloga, 66/77, 2010, str. 26.
  • Tako blizu - tako daleč (avtorici besedil: Andreja Borin, Marjeta Ciglenečki), Umetnostna galerija Maribor, Maribor 2011.
  • Marjeta CIGLENEČKI, Okna. Razstava risb akademske slikarke Ide Brišnik Remec, Univerzitetna knjižnica Maribor, Maribor 2014.


General info

Rojstvo 19. september 1941, Maribor
Sorodstvene vezi: žena slikarja Marjana Remca
Spol: ženski
Poklic: paintress
Slogovni oris: moderna umetnost

Delovanje

Čas: 2. pol. 20. st., 21. st.
Geografsko področje: severovzhodna Slovenija