Janez Vidic

Janez Vidic sodi med prepoznavne mariborske slikarje in med najbolj znane ilustratorje 2. pol. 20. st. na Slovenskem. Mladost je preživel v Ljubljani, kjer se je nameraval posvetiti aranžerstvu. Februarja leta 1942 so ga zaradi sodelovanja z OF zaprli in odpeljali v koncentracijska taborišča Čedad, Gonars in Renicci, kjer je ostal do maja 1943. Leta 1944 se je pridružil partizanom, sprva zaščitni četi Jeseniškega odreda, kmalu zatem so ga poslali v terensko tehniko v Radovno, nato v pokrajinsko tehniko KPS za Gorenjsko v Davčo. Po 2. svetovni vojni se je vpisal na slikarski oddelek likovne akademije v Ljubljani, kjer so ga poučevali France Mihelič, Božidar Jakac in Gojmir Anton Kos, pri katerem je diplomiral, podiplomski študij zidnega slikarstva je nadaljeval pri Slavku Pengovu. Vso ustvarjalno dobo se je posvečal ilustraciji, za katero je prejel vrsto nagrad, npr. Levstikovo (1950-1952) in Kajuhovo (1967). Sprva je delal kot likovni pedagog, njegovi učenci so bili deležni pohval na razstavah, zatem se je zaposlil kot tehnični urednik pri Založbi Obzorja Maribor. Razstavljal je doma in po Evropi, njegova dela so v javnih in zasebnih zbirkah v Sloveniji in tujini. Večkrat je razstavljal s svojima kolegoma in prijateljema Jožetom Ciuho in Ivetom Šubicem, še posebej je znan cikel njihovih razstav, ki so jih priredili ob svojih petdesetletnicah v Škofji Loki, Mariboru in Ljubljani (1972-1974). Prejel je več nagrad, med njimi tudi nagrado Prešernovega sklada za slikarsko delo (1977). Vidičeva ustvarjalna pot se je pričela v vojnem času. Kot taboriščnik se je začel ukvarjati z risbami in akvareli, v Gonarsu je ilustriral časopis Jutro, ki je začel izhajati 1. septembra 1942. V partizanskih tehnikah je izdeloval letake, parole, ilustracije in opremo za časopise, največ za otroško glasilo Gorenjski pionir. V davški tehniki Trilof je nastalo najpomembnejše Vidičevo delo iz partizanskega obdobja, to je serija osmih celostranskih linorezov za bibliofilsko izdajo Prešernove Zdravljice, ki je izšla ob počastitvi stoletnice njenega nastanka leta 1944 na pobudo Pokrajinskega odbora OF za Gorenjsko. Arhitekt Marjan Šorli Viher je izdelal vinjete in izpisal besedilo. Prešernovo Zdravljico so natisnili v nakladi 1500 izvodov (neuradno 1512 izvodov), poseben izvod s posvetilom so namenili Josipu Brozu Titu. Prešernova Zdravljica velja za najlepši partizanski tisk na Slovenskem. Doživela je več ponatisov in faksimilirano izdajo (1988). Z ilustracijo je Vidic nadaljeval v študentskih letih in ji ostal zapisan celo življenje. Leta 1946 je začel ilustrirati za založbo Mladinska knjiga, za katero je v času študija ilustriral več knjig in slikanic in bil trikrat nagrajen z Levstikovo nagrado. V letih 1946-1947 je ilustriral tudi za reviji Ciciban in Pionir, kasneje tudi za Kurirčka. Ravno tako je sodeloval z mariborsko Založbo Obzorja, pri kateri se je nato zaposlil kot tehnični urednik. Oblikoval je precej knjig, predvsem pa je ilustriral vrsto književnih del in učbenikov ter prispeval k slovesu založbe kot ene najkakovostnejših v Sloveniji. Njegove ilustracije odlikuje poglobljen študij ozadja zgodb, kulturnozgodovinskih in zgodovinskih okoliščin, kot so oblačila, arhitektura in navade, ravno tako se zna vživeti v posameznika in njegova čustva oz. doživljanje. Ilustracije predočijo bogat narativni svet, poln risarskih nadrobnosti in drobnih motivov, ki mestoma delujejo humorno in groteskno. V motiviko vnaša tudi elemente fantastike, v kateri je sprva čutiti navezave na Franceta Miheliča, ki je na Vidica vplival ne le s fantastičnimi motivi, kot so npr. oživela drevesa, temveč tudi s svojo risbo. Sčasoma se je začel bolj osredotočati na figure, na njihove obraze in roke, ki jih je povečal in tako pridobil na izraznosti. V 1960-ih in 1970-ih postanejo ilustracije manj naturalistične, obenem se krepi občutek za grotesknost. Ilustracije so nastajale v različnih tehnikah, npr. perorisbi, grafiki in gvašu. Vidičeva ilustracija izpolnjuje svoje poslanstvo in nastopa v vlogi dopolnitve besedila. Poleg ilustracije njegov opus obsega še slike, akvarele, slike na steklo, risbe, grafike, pastele, stenske poslikave, freske, sgraffita, praskanke, vitraje, likovno opremo notranjih prostorov, cikel Moj mali svet je nastal v kombinirani tehniki olja in batika. Izjemoma se je posvečal kiparstvu (Spomenik talcev NOB v Ljutomeru, 1978), naredil je lutke in sceno za predstavi Lutkovnega gledališča Maribor: Pegam in Lambergar (1977) in Rdeča kapica in zbegani volk (1978), pri čemer je sceno za prvo izdelal iz panjskih končnic. S slikarstvom se je intenzivneje pričel ukvarjati po prihodu v Maribor, pred tem velja omeniti tehniko slik na steklo, nad katero se je navdušil sredi 1950-ih in svoje znanje kot pedagog prenašal tudi na svoje učence. V slikah na steklo je dosegel visok nivo, dela odlikuje občutek za detajle, pripovednost, pretanjeno barvno skalo in dovršeno risbo. V slikarstvu se vseskozi izkazuje kot izvrsten risar, risba predstavlja temelj njegovih del in je ključ do narativnosti, ki jo je v slikarstvo prenesel iz ilustracije. Vsebinsko črpa iz etnoloških tem, kmečkega življenja in ljudskega izročila, opazen je delen vpliv slikarstva Hlebinjske šole in naive, pri čemer Vidic ne sledi povsem njenim likovnim rešitvam, saj obvlada perspektivo in kompozicijo ter zavestno vpeljuje poenostavljanje v vsebini in formi. Motivno je zapisan figuraliki, tihožitjem, žanrom in portretom. Kmečki svet upodablja v nepotvorjeni prvobitnosti, celo robatosti, spet drugič ustvarja nostalgične podobe tradicionalnega sveta in njegovih navad, ki jih je izpodrinila moderna doba. Ravno tako v Vidičevih delih srečujemo fantastične detajle in vsebino, začetki katere segajo v njegovo ilustracijo (npr. za knjigo Jan Bibijan Elina Pelina iz leta 1959). Nočno nebo naseli z netopirji, letečimi žabami in krilatimi človečki, med katere se dvigajo kovinski vetrniki v podobah prestrašenih ali režečih se mask, nad spečo pokrajino leti stenska ura, pri čemer že sama motivika zbuja rahlo nelagodje, izostrena risba pa ta učinek stopnjuje domala do srhljivosti. Ura kot moralistični simbol, ki opozarja na minevanje časa in na minljivost vsega, večkrat dopolnjuje kompozicije slik in ilustracij. Tudi Vidičev priljubljen motiv šopkov suhega cvetja, kjer s precizno potezo izriše sleherno vejico suhih trav in rož ter tako poudari lepoto strukture posamezne rastline in končno postajo njihovega bivanja, je melanholično opozorilo na minljivost. Slikar cvetje oblikuje v šopke, jih obesi na vrvico, postavi v vazo, jih ujame pod stekleni pokrov, umesti na polico znotraj lesenega okvira - kar učinkuje kot trompe l'oeil -, da delujejo statično, vsaka rastlina je na točno odmerjenem mestu, da je viden njen sleherni detajl. Vendar tudi šopke napolni z življenjem, ko med cvetje bolj ali manj prikrito umesti petelina ali mladoporočenca, kar spomni na Chagallova dela. Petelin je pogost Vidičev motiv, ki se pojavlja kot detajl večjih kompozicij ali samostojno, običajno je upodobljen kikirikajoč, ko v krčeviti pozi napetega telesa izpolnjuje svojo vlogo znanilca dogodkov, nesreč ali jutranjega svita. Simbolika minljivosti je predstavljena tudi v motiviki podstrešne krame in starih predmetov, kot so od črvov razjedene omarice, odrgnjeno pohištvo in zarjaveli kavni mlinčki, ki jih srečamo na njegovih tihožitjih. Melanholično podobo sveta utelešajo tudi posamezni liki, npr. utrujeni kurent, prodajalka vaz in Harlekin, ki je prava prispodoba neskončne žalosti in resignacije. Čeprav je samostojnih upodobitev krajine v Vidičevem opusu malo, največ v pastelu, v katerem je zajel kraje z različnih koncev Slovenije in Istre, se krajina pojavlja zelo pogosto, in sicer kot ozadje kompozicij, pred katero slikar umesti suhe šopke in različne predmete. Nadrobno upodobljena krajinska ozadja niso izmišljena, temveč predstavljajo pokrajino Slovenskih goric in Prlekije v različnih letnih časih. Ta pokrajina je bila slikarju še posebej ljuba, v Dragotincih si je v slamnato kriti domačiji uredil letni atelje in tam preživel veliko časa. Ukvarjal se je tudi s portretom, še zlasti velja izpostaviti otroški portret, za katerega je uporabljal renesančno formulo doprsne upodobitve v strogem profilu pred krajinskim ozadjem (npr. portret hčerke Barbare).

Posvečal se je tudi delom monumentalnih formatov, ko je izdeloval sgraffita, praskanke in stenske poslikave ter vitraje, s katerimi je opremil več šol, gospodarskih, trgovskih, športnih in drugih objektov v Mariboru in severovzhodni Sloveniji. Osredotočil se je na jasne forme in dinamične linije, pri vitrajih za župnijsko cerkev sv. Jurija v Slovenskih Konjicah pa za migetanje oblik v raznobarvnem prosevanju svetlobe. Vsa dela se niso ohranila. Med njegova dela prištevamo tudi oblikovanje mariborskega grba, ki ga je izvedel na podlagi pečatnika iz 14. st., in nekdanjega grba občine Gornja Radgona, ki je bil domala identičen sedanjemu, le da je vključeval še rdečo peterokrako zvezdo na sredi. Vidičevo delo je bilo predstavljeno na številnih razstavah doma in v tujini.

 

Nagrade, priznanja, odlikovanja:

  • 1950, Levstikova nagrada
  • 1951, Levstikova nagrada
  • 1952, Levstikova nagrada
  • 1960, nagrada Kulturne revije v Mariboru
  • 1967, priznanje mednarodne žirije na razstavi Panonska pokrajina - panonski človek v Eisenstadtu
  • 1967, Kajuhova nagrada
  • 1970, zvezno priznanje za ilustracije na festivalu Kurirček v Mariboru
  • 1971, nagrada združenja založnikov in knjigotržcev za opremo in ilustracije Prešernovega Krsta pri Savici
  • 1971, zlata značka Prežihovega Voranca za ilustracije
  • 1977, nagrada Prešernovega sklada za slikarsko delo
  • 1977, red zaslug za narod s srebrnimi žarki
  • 1984, srebrni grb mesta Maribor

 

Andreja Rakovec

Razstave

Samostojne razstave:

(izbor)

  • 1953: Slovenska Bistrica, Dom kulture, Janez Vidic
  • 1965: Dunaj (Wien), Avstrija, Galerie Tao (Palais Palffy), Janez Vidic (Z)
  • 1965: Beograd, Srbija, Galerija Doma JNA, Pandur, Šibila Vidic
  • 1966: Celje, Likovni salon Celje, Janez Vidic
  • 1966: Škofja Loka, Loški muzej, Ive Šubic, Janez Vidic
  • 1966: Kranj, Galerija v Prešernovi hiši (Gorenjski muzej Kranj), Ive Šubic, Janez Vidic
  • 1968: Salzburg, Avstrija, Salzburger Kunstverein in der Residenz, Janez Vidic
  • 1968: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Janez Vidic (Z)
  • 1970: Parma, Italija, Galleria del Teatro (Hotel Palace Maria Luigia), Janez Vidic (Z)
  • 1971: Maribor, Razstavni salon Rotovž, Janez Vidic
  • 1972: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Ciuha - Šubic - Vidic (Z)
  • 1972: Gradec (Graz), Avstrija, Galerie 15, Ciuha - Šubic - Vidic
  • 1972: Škofja Loka, Loški muzej, Ciuha Jože, Šubic Ive, Vidic Janez (K)
  • 1973: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Ciuha - Šubic - Vidic (Z)
  • 1974: Koper, Galerija Loža (Obalne galerije Piran), Janez Vidic (Z)
  • 1974: Maribor, Mladinsko razstavišče Avla (I. gimnazija Maribor), Janez Vidic (Z)
  • 1974: Ljubljana, Moderna galerija, Prisotnosti. Ciuha - Šubic - Vidic (K) (prenos: Maribor, Umetnostna galerija Maribor)
  • 1976: Maribor, Razstavni salon Rotovž, Janez Vidic, Vekoslav Batista (Z)
  • 1977: Gradec (Graz), Avstrija, Galerie 15, Jože Ciuha, K. Newman, Janez Vidic
  • 1978: Maribor, Mali salon Rotovž, Vlasta Zorko in Janez Vidic (Z)
  • 1979: Zagreb, Hrvaška, Galerija Spektar, Janez Vidic i Vlasta Tihec (K)
  • 1980: Ljubljana, Galerija Ars, Janez Vidic
  • 1981: Zemono pri Vipavi, dvorec Zemono, Zemono, večeri z muzami. Razstava del Janeza Vidica (Z)
  • 1981: Radenci, hotel Radin, Janez Vidic, akademski slikar (Z)
  • 1983: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Janez Vidic. Retrospektivna razstava 1944-1982 (K) (prenos: Kostanjevica na Krki, Lamutov likovni salon (Galerija Božidar Jakac); Ljubljana, Galerija Jakopič; Slovenj Gradec, Umetnostni paviljon)
  • 1983: Radenci, hotel Radin, Janez Vidic (Z)
  • 1983: Ljutomer, Galerija Ante Trstenjak, Janez Vidic
  • 1988: Ljubljana, Galerija Ars, Janez Vidic
  • 1988: Bruck an der Mur, Avstrija, Kulturni dom Eduarda Schwarza, Janez Vidic, Heide Osteriber - Stiber, Arthur Readhed
  • 1989: Begunje na Gorenjskem, Galerija Avsenik, Janez Vidic (K)
  • 1993: Maribor, Galerija Hest, Janez Vidic (Z)
  • 1994: Maribor, Razstavni salon Tehniških fakultet, Janez Vidic. Mali formati in ilustracije
  • 1994: Ljubljana, Galerija Vodnikova domačija, Janez Vidic. Akvareli
  • 1994: Maribor, Razstavni salon Rotovž (Umetnostna galerija Maribor), Barbara in Janez Vidic (K)
  • 1996: Maribor, Univerzitetna knjižnica Maribor, Janez Vidic. Ilustracije
  • 1997: Maribor, Mariborska kreditna banka, Janez Vidic (Z)
  • 1997: Maribor, Galerija DLUM, in memoriam - Kores, Vidic, Kotnik
  • 2001: Poljane nad Škofjo Loko, Osnovna šola Poljane, Ive Šubic, Janez Vidic. Visoška kronika
  • 2014: Maribor, Univerzitetna knjižnica Maribor, Janez Vidic. Spomini
  • 2014: Ljubljana, Knjižnica Prežihov Voranc, Janez Vidic. Ilustracije
  • 2014: Ljubljana, Magistrat, Janez Vidic: Doberdob. Razstava ilustracij iz knjige Doberdob Prežihovega Voranca
  • 2014: Kranj, Galerija Prešernovih nagrajencev, Ciuha - Šubic - Vidic. Štirideset let pozneje (K)
  • 2015: Grosuplje, Mestna knjižnica, Janez Vidic: Doberdob. Razstava ilustracij iz knjige Doberdob Prežihovega Voranca

Skupinske razstave:

(izbor)

  • 1945: Ljubljana, Jakopičev paviljon, Razstava slovenskih umetnikov partizanov (K)
  • 1945: Zagreb, Hrvaška, Moderna galerija, Izložba slovenačkih umjetnika partizana (K)
  • 1952: Ljubljana, Moderna galerija, Stalna zbirka Moderne galerije. Narodnoosvobodilna borba v risbi in grafiki
  • 1953: Maribor, Bela unionska dvorana, Razstava del mariborskih upodabljajočih umetnikov
  • 1953: Ljubljana, Moderna galerija, Razstava mladinske ilustracije
  • 1954: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Razstava del upodabljajočih umetnikov Slovenije (K)
  • 1954: Ljubljana, Mala galerija (Moderna galerija), Razstava mladinske ilustracije (Z) (prenos: Maribor, Umetnostna galerija Maribor)
  • 1954: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Razstava slovenskega slikarstva in kiparstva v Mariboru od 1918 do danes (K)
  • 1954: Ljubljana, Jakopičev paviljon, Razstava mariborskih likovnih umetnikov v Jakopičevem paviljonu
  • 1955: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Jubilejna likovna razstava Društva slovenskih likovnih umetnikov Pododbor Maribor v čast 10. obletnice osvoboditve (K)
  • 1956: Ljubljana, Jakopičev paviljon, Bombač, Ciuha, Gerlovič, Koren, Petrič, Rijavec, Šubic, Vidic, Vogelnik (K)
  • 1956: Ljubljana, Jakopičev paviljon, Razstava ilustracij in knjig
  • 1957: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Razstava del mariborskih likovnih umetnikov
  • 1958: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Razstava del mariborskih in ljubljanskih likovnih umetnikov
  • 1958: Ljubljana, Moderna galerija, Sodobna slovenska umetnost (K)
  • 1959: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Razstava DSLU Pododbor Maribor (K)
  • 1960: Ljubljana, Jakopičev paviljon, Razstava likovne opreme mladinskih tiskov
  • 1960: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Razstava DSLU Pododbor Maribor v počastitev 20. obletnice ljudske revolucije v okviru V. Mariborske kulturne revije
  • 1961: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Slovenska zemlja (K)
  • 1961: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Razstava del članov DSLU Pododbor Maribor (K, Z)
  • 1962: Greenwich, Velika Britanija, dvorec grofa Chesterfielda, Exhibition of Painting and Sculpture from Maribor
  • 1963: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, NOB severovzhodne Slovenije v likovni umetnosti
  • 1963: Ljubljana, Moderna galerija, Društvo slovenskih likovnih umetnikov 1963 (K)
  • 1964: Ljubljana, Mestna galerija Ljubljana, Razstava DSLU Pododbor Maribor
  • 1965: Idrija, grad Gewerkenegg, Stalna zbirka partizanske grafike
  • 1966: Ljubljana, Moderna galerija & Mestna galerija Ljubljana, Društvo slovenskih likovnih umetnikov 1966 (K)
  • 1967: Murska Sobota, Razstavni paviljon arhitekta Franca Novaka (Pokrajinski muzej Murska Sobota), Panonska pokrajina - panonski človek (K)
  • 1967: Kranj, Galerija v Mestni hiši (Gorenjski muzej Kranj), Razstava o partizanskem tisku na Gorenjskem
  • 1967: Passau, Nemčija, Rittersaal (Oberhaus Museum), Ausstellung des Verbandes der Slowenischen Bildenden Künstler Gruppe Maribor (Yugoslawien)
  • 1967: Maribor, Razstavni salon Rotovž, Ilustracije za otroke in mladino s tematiko NOB
  • 1969: Murska Sobota, Razstavni paviljon arhitekta Franca Novaka (Pokrajinski muzej Murska Sobota), Mednarodna likovna razstava Pannonia 69 (K)
  • 1970: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Novejša umetnost v severovzhodni Sloveniji (K)
  • 1971: Sombotel (Szombathely), Madžarska, Savaria Museum, Razstava del slovenskih upodabljajočih umetnikov in umetnikov Županije Vas
  • 1972: Čačak, Srbija, Umetnička galerija Nadežda Petrović, VII. memorial Nadežde Petrović
  • 1973: Ljubljana, Muzej ljudske revolucije SRS, Dela slovenskih umetnikov z motivi NOV
  • 1973: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Ljudska motivika v delih novejših slovenskih umetnikov (K)
  • 1973: Gradec (Graz), Avstrija, Künstlerhaus, 50 Jahre Sezession Graz. Jubiläumsausstellung Malerei-Plastik-Grafik
  • 1974: Gradec (Graz), Avstrija, Künstlerhaus, Exposee 74. Malerei, Graphik, Plastik, Keramik
  • 1975: Gradec (Graz), Avstrija, Künstlerhaus, Exposee 75. Malerei, Graphik, Plastik, Keramik (Z)
  • 1976: Gradec (Graz), Avstrija, Künstlerhaus, Exposee 76. Malerei, Graphik, Plastik, Keramik
  • 1977: Ljubljana, Moderna galerija, Razstava prve generacije študentov Akademije za likovno umetnost v Ljubljani - udeležencev NOB (K) (prenos 1978: Maribor, Umetnostna galerija Maribor)  
  • 1977: Gradec (Graz), Avstrija, Künstlerhaus, Exposee 77. Malerei, Graphik, Plastik, Keramik
  • 1978: Videm (Udine), Italija, Galleria del Centro friulano art plastiche, Celovec (Klagenfurt), Avstrija, Künstlerhaus, Ljubljana, Mestna galerija Ljubljana, II. Bienale Intart (K)
  • 1979: Ljubljana, Moderna galerija, Slovenska likovna umetnost 1945-1978 (K)
  • 1979: Celje, Likovni salon Celje, Likovni odmevi (K)
  • 1979: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, 25 let. Pridobitve 1969-1979 (K)
  • 1979: Ljubljana, Galerija Jakopič, Slovenska knjižna ilustracija
  • 1980: Gradec (Graz), Avstrija, Künstlerhaus, Exposee 80 der Sezession Graz. Malerei, Graphik, Plastik, Keramik, Photo
  • 1980: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, 60 let organizirane likovne dejavnosti v Mariboru (K)
  • 1981: Ljubljana, Moderna galerija, Umetniki in spremljevalci (K)
  • 1981: Maribor, Razstavni salon Rotovž, Exposé 81. Slikarstvo, grafika, kiparstvo
  • 1981: Gradec (Graz), Avstrija, Künstlerhaus, Resumé 81. Malerei, Graphik, Plastik, Collagen
  • 1982: Ljubljana, Mestna galerija Ljubljana, Partizanski plakat 1941-1948 (K)
  • 1988: Maribor, Razstavni salon Rotovž (Umetnostna galerija Maribor), Slovenski likovni umetniki
  • 1988: Ljubljana, Muzej ljudske revolucije SRS, Prešeren v NOB
  • 1988: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Likovno življenje v Mariboru 1945-1955 (K)
  • 1989: Maribor, Galerija Ars, Predstavitev grafične mape mariborskih slikarjev
  • 1990: Greenwich, Velika Britanija, Woodlands art gallery, Umetniki iz Reinickendorfa, Woolwicha in Maribora
  • 1993: Maribor, Razstavni salon Rotovž (Umetnostna galerija Maribor), Društvo likovnih umetnikov Maribor (K)
  • 1993: Celje, Galerija sodobne umetnosti Celje, Galerija sodobne umetnosti (K)
  • 1996: Ljubljana, Muzej novejše zgodovine, Slovenci v XX. stoletju (K)
  • 1997: Ljubljana, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Partizanska grafika, risba in fotografija
  • 2000: Jesenice, Kosova graščina (Gornjesavski muzej Jesenice), Likovne upodobitve Prešerna (K)
  • 2000: Celje, Galerija sodobne umetnosti Celje, Podoba krajine
  • 2000: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Nova postavitev stalne zbirke in razstava tihožitja iz fundusa UGM
  • 2000: Ljubljana, Galerija Jakopič, Vsi na volitve! Plakat kot politični medij na Slovenskem 1945-1999 (K)
  • 2000: Kranj, Galerija v Mestni hiši (Gorenjski muzej Kranj), Likovni umetniki za Prešernovo mesto (K)
  • 2001: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Od rojstva do rojstva, od sebe k drugim. Podobe družine v XX. stoletju na Slovenskem (K)
  • 2004: Maribor, Razstavni salon Rotovž (Umetnostna galerija Maribor), Iz grafičnih map. Zbirka UGM
  • 2004: Ljubljana, Mednarodni grafični likovni center, Partizanski tisk (K)
  • 2005: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, 50 let nove KBM
  • 2006: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Portret in avtoportret. Razstava del iz stalne zbirke UGM (Z)
  • 2009: Ljubljana, Mala galerija (Moderna galerija), Kako misliti partizansko umetnost? (K)
  • 2010: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Iz zbirke UGM
  • 2011: Ravne na Koroškem, Galerija kulturnega centra, Metal II. Razstava likovnih del iz zbirke Metala Ravne
  • 2011: Ljubljana, Mestna galerija Ljubljana, Risba v stripu na Slovenskem (K, Z)
  • 2012: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Skoraj pomlad. 100 let slovenske umetnosti
  • 2012: Maribor, Univerzitetna knjižnica Maribor, Ilustracije v knjigah Založbe Obzorja. Razstava ilustracij iz zbirke Umetnostne galerije Maribor (Z)
  • 2014: Ljubljana, Narodni muzej Slovenije, 100 let slovenske lutkovne umetnosti (K)
  • 2014: Kranj, Prešernova hiša (Gorenjski muzej Kranj), Prešernova Zdravljica 1844-2014 (K)


Izobrazba

  • 1933-1937, Ljubljana, meščanska šola
  • 1938-1941, Ljubljana, trgovska šola
  • 1946-1950, Ljubljana, Akademija upodabljajočih umetnosti
  • 1950-1952, Ljubljana, Akademija upodabljajočih umetnosti, specialka za zidno slikarstvo

Imena učiteljev:

  • Gojmir Anton Kos
  • Slavko Pengov

Zaposlitev

  • 1945, Maribor, tovarna Svila, vzorčni slikar
  • 1952-1956, Slovenska Bistrica, gimnazija, profesor likovne vzgoje
  • 1956-1973, Maribor, Založba Obzorja, tehnični urednik

Članstvo v skupinah, umetniških društvih, združenjih:

  • Beograd, Srbija, Društvo likovnih umetnikov Jugoslavije
  • 1953 (?)-1996, Maribor, Društvo likovnih umetnikov Maribor
  • 1954 (?)-1996, Ljubljana, Društvo slovenskih likovnih umetnikov 
  • 1972-1996, Gradec (Graz), Avstrija, umetniško združenje Secesija

Slogovni oris:

moderna umetnost

Dela

Znana dela:

  • Taboriščne jaslice, 1942, Ljubljana, Muzej novejše zgodovine Slovenije
  • Avtokarikatura, 1942, Ljubljana, Muzej novejše zgodovine Slovenije
  • ilustracije taboriščnega glasila Jutro, 1942, Ljubljana, Muzej novejše zgodovine Slovenije
  • ilustracije Prešernove Zdravljice, 1944 (skupaj z Marjanom Šorlijem)
  • sgraffito Vstaja, borba in pregon ter obnova Komna v svobodi, 1949, Komen, Zadružni dom (skupaj s Florisom Oblakom in Ivetom Šubicem)
  • Oljke na Rabu, 1951, Maribor, Umetnostna galerija Maribor
  • ilustracije knjige Živalske pripovedke, 1951
  • Slikarjeva družina, 1953, Maribor, Umetnostna galerija Maribor
  • Daritev XX. stoletja, 1955
  • Križarji, 1955
  • stenska poslikava Razvoj farmacije, 1957, Maribor, Lekarna Center
  • Barbka, 1957, zas. last
  • Andrej, 1958, zas. last
  • Stara šara, 1958, Maribor, Umetnostna galerija Maribor
  • Po trgatvi, 1958-1960, Ljubljana, parlament RS
  • Avtoportret z otrokoma, 1959, Maribor, Umetnostna galerija Maribor
  • Utrujeni kurent, 1960, zas. last
  • Prodajalka vaz, 1960, Maribor, Umetnostna galerija Maribor
  • Harlekin s kanarčkom, 1960, Maribor, Umetnostna galerija Maribor
  • Pohorski svatje, 1961, Maribor, Umetnostna galerija Maribor
  • Talca, 1961, Maribor, Muzej narodne osvoboditve
  • Kurent iz Markovcev, 1961, zas. last
  • ilustracije knjige Pohorska legenda, 1961, Maribor, Umetnostna galerija Maribor
  • stenska poslikava Mladost, 1962, Maribor, OŠ Franca Rozmana Staneta
  • sgraffito Merkur, 1962, Maribor, Visoka ekonomsko komercialna šola
  • sgraffito, 1962, Ptuj, kavarna hotela Poetovio
  • Večerne meditacije, 1963, Maribor, Umetnostna galerija Maribor
  • Prleška Filemon in Baucis, 1963, Ravne na Koroškem, Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika
  • ilustracije knjige Rdeči konjiček, 1964, Maribor, Umetnostna galerija Maribor
  • ilustracije knjige Alenka in zvezdica, 1964-1965, Maribor, Umetnostna galerija Maribor
  • Staro okno, 1965, zas. last
  • ilustracije knjige Ta veseli dan ali Matiček se ženi, 1965
  • ilustracije knjige Zeleni ptiček in druge italijanske pravljice, 1965
  • ilustracije knjige Italijanska pravljica, 1965, Maribor, Umetnostna galerija Maribor
  • ilustracije knjige Koleselj iz cedilike, 1967
  • ilustracije knjige Visoška kronika, 1968
  • Vasovalca, 1968
  • sgraffito, 1968, Maribor, Osnovna šola Tabor I
  • ilustracije knjige Deklica iz Chicaga, 1969, Maribor, Umetnostna galerija Maribor
  • ilustracije knjige Krst pri Savici, 1970
  • Tišina, 1971, zas. last
  • Pred nevihto, 1972, zas. last
  • sgraffito Letni časi, 1972, Maribor, kopališče Pristan (skupaj z Matjažem Vidicem)
  • Razmišljanje, 1973, zas. last
  • Stari mlinček, 1973, zas. last
  • Vetrniki, 1973, Maribor, Umetnostna galerija Maribor
  • Moj spomin, 1974
  • Zemlja, 1975, Maribor, Umetnostna galerija Maribor
  • Fazani, 1975, grad Brdo pri Kranju
  • Vpet v osatje, 1976, zas. last
  • Vitraji v prezbiteriju, 1976, Slovenske Konjice, ž. c. sv. Jurija
  • Stara vaga, 1977, zas. last
  • Domačija gori, 1978, zas. last
  • Ljutomer, Spomenik talcev NOB, 1978
  • ilustracije knjige Doberdob, 1979
  • Stekleni zvon, 1979
  • Polnoč nad vasjo, 1981
  • Butara IV, 1982, zas last
  • Plot, 1982, Maribor, Umetnostna galerija Maribor
  • Staro prleško dvorišče, 1983
  • Piskajoči favni - intimnosti na plotovih, 1988, Maribor, Umetnostna galerija Maribor
  • Dragotinci, poslikava kapelice, 1989
  • Vesela favna, 1990
  • Šopek suhega cvetja, 1993
  • Hišni patron II, 1994
  • Triptih cvetja, 1994
  • stenska poslikava, ni dat., Maribor, RTV center


Viri in literatura

Viri:

  • Dokumentacija UGM, hemeroteka, Janez Vidic.
  • Dokumentacija-arhiv MG+MSUM, hemeroteka, Janez Vidic.
  • Zasebni arhiv Luke Vidica.
  • http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi782571/

Literatura:

  • Ob beograjski razstavi Pandurja, Šibile in Vidica, Večer, 21/10, 1965, str. 8.
  • Andrej UJČIČ, Nostalgija po počlovečenju. Razstava slikarskih del Janeza Vidica v umetnostni galeriji Maribor, Večer, 24/215, 1968, str. 16.
  • Življenjske drobnarije, Večer, 24/268, 1968, str. 18.
  • Meta GABRŠEK PROSENC, Šopek petdesetletnika. Ob življenjskem jubileju slikarja Janeza Vidica, Večer, 29/32, 1973, str. 5.
  • Meta GABRŠEK PROSENC, Komorna ubranost. Ob razstavi Ciuhe, Šubica in Vidica v Umetnostni galeriji Maribor, Večer, 29/102, 1973, str. 6.
  • Zoran KRŽIŠNIK, Ciuha, Šubic, Vidic, Moderna galerija, Ljubljana 1974.
  • Aleksander BASSIN, Ciuha, Šubic, Vidic, Naši razgledi, 23/12, 1974, str. 325-326.
  • Sergej VRIŠER, Vidic, Razstavišče Avla, Maribor 1974.
  • Ivan SEDEJ, Ljudje in zemlja v podobah Janeza Vidica, Časopis za zgodovino in narodopisje, 11/2, 1975, str. 121-124.
  • Ivan SEDEJ, Janez Vidic. Ilustrator letošnjega koledarja, Prešernov koledar 1976, Ljubljana, 1975, s. p.
  • Breda ILICH KLANČNIK, Iskrena izpoved. Ob razstavi Janeza Vidica in Vekoslava Batiste v Razstavnem salonu Rotovž, Večer, 32/271, 1976, str. 6.
  • Meta GABRŠEK PROSENC, Trenutek zatišja. Vlasta Zorko - Tihčeva in Janez Vidic sta razstavljala v malem salonu Rotovža, Večer, 34/284, 1978, str. 4.
  • Sergej VRIŠER, Janez Vidic. Retrospektivna razstava 1944-1982, Umetnostna galerija Maribor, Maribor 1983.
  • Meta GABRŠEK PROSENC, Iz skrinje Janeza Vidica. Izteka se slikarjeva retrospektiva v Umetnostni galeriji, Večer, 39/56, 1983, str. 6.
  • Janez MESESNEL, Retrospektivna razstava Janeza Vidica v Jakopičevem razstavišču, Naši razgledi, 32/11, 1983, str. 332.
  • Sergej VRIŠER, Janez Vidic, Maribor 1984.
  • Breda ILICH KLANČNIK, Razstavlja akademski slikar Janez Vidic, Galerija Vodnikova domačija, Ljubljana 1994.
  • Breda ILICH KLANČNIK, Barbara Vidic, Janez Vidic, Umetnostna galerija Maribor, Maribor 1994.
  • Kores, Vidic, Kotnik (avtorja besedil: Bogdan Čobal, Meta Gabršek Prosenc), Društvo likovnih umetnikov Maribor , Maribor 1997.
  • Breda ILICH KLANČNIK, Ciuha - Šubic - Vidic. Štirideset let pozneje, Galerija Prešernovih nagrajencev, Kranj 2014.
  • Monika ROGELJ, Zdravljica 1844, Gorenjski muzej, Kranj 2014.


General info

Rojstvo 8. februar 1923, Ljubljana
Smrt 19. maj 1996, Maribor
Sorodstvene vezi: oče slikarja Matjaža Vidica in slikarke Barbare Vidic
Spol: moški
Poklic: painter, illustrator
Slogovni oris: moderna umetnost

Delovanje

Čas: 2. pol. 20. st.
Geografsko področje: severovzhodna Slovenija