Maruša Zorec

Maruša Zorec je ena najvidnejših slovenskih arhitektk, še zlasti so odmevni njeni primeri prenove spomenikov kulturne dediščine, za katere je prejela vrsto nagrad. Prepoznavna poteza njenih posegov v arhitekturne spomenike je jasno ločevanje starega in novega, upoštevanje historičnega razvoja stavb in demonstracija na novo odkritih stavbnih delov, uporaba lokalnih materialov na inovativen način in diskretni posegi v prostor, ki jih zahtevajo tehnična oprema in sodobne servisne zahteve. Še zlasti jo pritegnejo tisti prenovitveni projekti, ki vključujejo javni program (npr. muzej, glasbena šola, knjižnica). Med prenovami izstopa prenova grajske pristave v Ormožu (2009-2011), za katero je prejela nagrado Prešernovega sklada. Ohranjenim stavbnim delom so se pridružili novi na tistih mestih, kjer je bil objekt porušen in neustrezno pozidan. Historični stavbni deli so prezentirani v belem ometu, novi posegi pa v opeki, kar na fasadi ustvarja ritem. Strešna kritina iz bobrovca, ki so jo narekovale zahteve konservatorjev, je spodbudila uporabo opeke kot osrednjega materiala, ki kaže na nove posege v stavbo in jih tako vizualno poveže med seboj, hkrati pa se vsebinsko navezuje na zbirko ormoške keramike iz prazgodovine, ki jo hranijo v muzeju. Tako so iz opeke narejene mreže na stenah, skozi katere lije sončna svetloba in v notranjščini ustvarja čipko svetlobe in sence. Tudi za liti tlak v interieru je uporabljena mleta opeka. Z dvema visokima priznanjema je bila nagrajena tudi za prenovo Vetrinjskega oz. Naskovega dvorca v Mariboru (2008-2009). Z odstranjevanjem plasti in sekundarnih gradbenih elementov se je izluščila stavbna lupina, ki je tako dobila asketsko učinkujoč videz izčiščenega, jasno zasnovanega ambienta, medtem ko so novi posegi (mostovži, ograje, stene) naznačeni s kontrastno temno barvo. Zgleden primer prenove je tudi ravenska knjižnica dr. Franca Sušnika (2001-2005), ki je umeščena v grajsko stavbo. Obstoječemu grajskemu kompleksu je arhitektka pripojila skeletni stavbni kubus, ki se skozi steklene površine odpira svetlobi in pogledom v zunanji prostor, s čimer se ustvarja povezava z zeleno okolico in arhitektki ljubo naravo. Domiselna je prezentacija temeljev kašče, odkritih med prenovo, s kamnito klopjo, ki teče po obrisu tlorisa. Pri snovanju novogradenj ji je najpomembnejša celota, ključni vlogi igrata prostor in svetloba, upošteva kontekst stavbe, kar je zagovarjal tudi arhitekt Vojteh Ravnikar, ki je pomembno vplival na formiranje Zorčeve. Drži se načel preprostosti in jasnosti, tako v tlorisu kot volumnu, osredotoča se na dobro komunikacijo med prostori in uporabo avtohtonih materialov, od katerih prednjači les. Zorčeva ustvarja nevsiljivo, diskretno arhitekturo, izpostavlja njene temeljne naloge, s čimer jo zapisuje brezčasnosti. Velik zgled ji predstavlja narava s svojo enostavnostjo in večnostno prezenco, zato je ena prepoznavnih potez v njenem delu ustvarjanje vzdušja, kakršnega najdemo v naravi, tudi v arhitekturi. Med večkrat nagrajenimi projekti je ureditev trga in zunanji oltar pred baziliko na Brezjah (2005-2008). S postavitvijo oltarja na vzdolžno stranico trga je preorientirala obstoječo linijo vzhod-zahod s poudarkom na cerkveni fasadi in odprla širok prostor, ki se ne izteka v globino, temveč nasprotno, vernike bolj približa oltarju in tako simbolno zaokroža misel o povezanosti krščanske skupnosti. Oltar je umeščen v obstoječe obzidje, pri čemer njegova zasnova spomni na gotske krilne oltarje: »omara« z oltarnim prostorom sega v ozadje za linijo obzidja, pogled vanjo pa je možen tedaj, ko se odprejo krila. Oltar s horizontalno usmerjenostjo sledi liniji obzidja, obenem pa deluje kot kulisa. Gre za eno najbolj izvirnih rešitev v sodobni sakralni arhitekturi na Slovenskem. Preureditev trga je zajela odstranitev dreves, ureditev dostopa do sanitarij in novo tlakovanje, v katerem je s svetlimi ploščami nakazana os cerkve s parkom. Prostor pred cerkvijo je s preureditvijo zaživel kot trg. Maruša Zorec se je udeležila več natečajev in za svoje projekte prejela vrsto nagrad, npr. prvo nagrado za projekt prizidka k stavbi Mestne občine Maribor (2006) in prvo nagrado za projekt ureditve parka v Izoli, kjer je sodelovala z Ano Kučan (2007). Načrt za prizidek k občinski stavbi v Mariboru je predvidel pozidavo na dvorišču in vzhodnem delu stavbnega bloka, pri čemer bi prišlo do preorientiranja glavnega vhoda, ki bi se preselil na Ulico heroja Tomšiča. Na dvorišču bi zgradili manjše stavbe z uradi, med njimi uredili parkovne površine in parkirišča ter dostop do uradnih prostorov v sedanji občinski stavbi skozi pokrit atrij. Projekt še ni bil realiziran. Med zadnjimi izvedenimi projekti je mladinski hotel Punkl (2009-2011) na Ravnah na Koroškem, ki ga odlikuje ekološki pristop v gradnji, saj je osnovni gradbeni material les in je ena prvih lesenih pasivnih hiš v Sloveniji. Med večjimi realiziranimi projekti je bila izgradnja Olimpijskega športnega centra v Planici (2001-2007), s katerim je Slovenija dobila sodobno športno središče, ki s prepletom tradicije in sodobnega v zasnovi, kjer izstopa uporaba lesa kot tipičnega alpskega gradbenega materiala, nadaljuje tradicijo kakovostne alpske arhitekture v moderni preobleki. Maruša Zorec se posveča tudi raziskovanju slovenske arhitekture iz obdobja 1960-ih in 1970-ih. Raziskala je opus Otona Jugovca in leta 2001 v Cankarjevem domu pripravila razstavo in izdala monografijo, za kar je bila nagrajena s Plečnikovo medaljo. Zavzema se za ohranjanje slovenske arhitekturne dediščine, še zlasti povojne, na temo česar tudi publicira; poleg tega je sodelovala pri pripravi publikacije Evidenca in valorizacija objektov slovenske moderne arhitekture med leti 1945-70 (2000), v kateri je s kolegi opozorila na kakovostne dosežke slovenske moderne arhitekture. Je avtorica več strokovnih člankov o sodobni arhitekturi. Aktivno sodeluje v strokovnih združenjih, odborih in komisijah, bila je članica žirije za podelitev Plečnikovih odličij (2001, 2010) in strokovne skupine za vizualne umetnosti na Ministrstvu za kulturo. Svoje delo je predstavila na številnih skupinskih razstavah doma in v tujini.

 

Nagrade, priznanja, odlikovanja

  • 1996, priznanje Piranesi za poslovno-stanovanjsko stavbo SKB v Kopru (skupaj z Vojtehom Ravnikarjem in Robertom Potokarjem)
  • 1998, priznanje Piranesi za prenovo vile Ventrelli (skupaj z Robertom Potokarjem in Ano Kučan)
  • 1999, priznanje Piranesi za kapelo s. Frančiška v Ljubljani
  • 2001, častno priznanje v kategoriji javni objekti za knjižnico Franceta Bevka v Novi Gorici, podeljeno na sejmu Domofin v Celju (skupaj z Vojtehom Ravnikarjem in Robertom Potokarjem)
  • 2002, Plečnikova medalja za razstavo in monografijo o Otonu Jugovcu
  • 2008, priznanje Piranesi za zunanji oltar na Brezjah (skupaj z Martino Tepina)
  • 2009, Plečnikova nagrada za trg in zunanji oltar na Brezjah (skupaj z Martino Tepina)
  • 2010, Plečnikova medalja projektivnemu biroju Arrea arhitektura za zunanji oltar na Brezjah
  • 2010, nagrada Piranesi za obnovo Vetrinjskega dvorca v Mariboru (skupaj z Matjažem Bolčino)
  • 2011, Plečnikova medalja za prenovo Vetrinjskega dvora v Mariboru (skupaj z Matjažem Bolčino)
  • 2012, nagrada Prešernovega sklada za ureditev grajske pristave v Ormožu
  • 2012, Steletovo priznanje
  • 2014, plaketa Pro universitate labacensi Univerze v Ljubljani

 

Andreja Rakovec

Razstave

Skupinske razstave:

(izbor)

  • 1992: Ljubljana, Magistrat, Urbanistično-arhitekturni natečaj za območje Barjanske ceste
  • 1993: Ljubljana, Galerija Jakopič, Likovni kritiki izbirajo
  • 1997: Rim (Roma), Italija, Tecnolyte, Zmerni optimizem. Mlada slovenska arhitektura - devet realiziranih projektov v letu 1996 (K) (prenos: Trst (Trieste), Italija, Galleria LipanjePuntin; Dunaj (Wien), Avstrija, Slovenski kulturni center Korotan)
  • 1997: Gradec (Graz), Avstrija, Haus der Architektur, Projekt Mitteleuropa, junge Architekturen aus Slowenien und Bruenn
  • 1998: Ljubljana, Galerija Jakopič, Zmerni optimizem. Mlada slovenska arhitektura - devet realiziranih projektov v letu 1996 (K) (prenos: Zagreb, Hrvaška, ni podatka o razstavišču; Velenje, Kulturni center Ivan Napotnik; Ajdovščina, Pilonova galerija; Praga (Praha), Češka, Praški grad)
  • 1998: Maribor, Kibela (Multimedijski center Kibla), Urbanistična delavnica Studenci - okvir mesta
  • 1998: Piran, Mestna galerija Piran (Obalne galerije Piran), Nagrada Piranesi (Z)
  • 1999: Maribor, Kibela (Multimedijski center Kibla), Urbanistično arhitekturna delavnica Maribor - vzhod
  • 1999: Piran, Mestna galerija Piran (Obalne galerije Piran), Nagrada Piranesi
  • 2001: Ljubljana, Cankarjev dom, Arhitekturna inventura 1995-2000 (K) (prenos: Celje, ni podatka o razstavišču; Maribor, Kibela (Multimedijski center Kibla))
  • 2001: Maribor, ni podatka o razstavišču, Urbanistično arhitekturna delavnica Maribor - Pobrežje
  • 2001: Ljubljana, Mestna galerija Ljubljana, Slovenska arhitektura dvajsetega stoletja (K, Z)
  • 2002: Ravne na Koroškem, Likovni salon Ravne, Natečaj prenove grajske stavbe in ravenske knjižnice
  • 2002: Benetke (Venezia), Italija, Museo Corer, 8. mostra internazionale di architettura. Vivere Venezia
  • 2004: Ljubljana, Moderna galerija, Razširjeni prostori umetnosti. Slovenska umetnost 1985-1995 (K)
  • 2004: Celovec (Klagenfurt), Avstrija, Haus der Architektur, Sodobna arhitektura iz Slovenije
  • 2004: Piran, Mestna galerija Piran (Obalne galerije Piran), Piranski dnevi arhitekture 2004. Nagrada Piranesi
  • 2004: Berlin, Nemčija, Akademie der Künste, Gradbišče Slovenija (K) (prenos: 2005: München, Nemčija, Fachhochschule)
  • 2005: Ljubljana, Cankarjev dom, Oris ideja. Mednarodna razstava arhitekturnih risb (prenos: Beograd, Srbija, Muzej savremene umetnosti)
  • 2005: Reka (Rijeka), Hrvaška, Muzej moderne in suvremene umjetnosti, Slovenska arhitektura 20. stoljeća (prenos: Zagreb, Hrvaška, Hrvatski muzej arhitekture)
  • 2005: Ljubljana, Galerija DESSA, Plečnikova odličja 2005 (Z)
  • 2005: Ljubljana, Moderna galerija, Teritoriji, identitete, mreže. Slovenska umetnost 1995-2005 (K)
  • 2006: Ljubljana, Galerija Kresija, Vizije so, 1. del. Projekti za Ljubljano
  • 2006: Maribor, Hladilnica (Pekarna magdalenske mreže), Natečajna dela za dograditev stavbe Mestne občine Maribor
  • 2006: Ljubljana, pasaža Maksimarket, Wonderland - Platform for Architecture (Z) (prenos: Sv. Vid na Glini (St Veit an der Glan) Avstrija, Fundernovum; Dunaj (Wien), Avstrija, Architekturzentrum Wien)
  • 2006: Ljubljana, Narodna galerija, Gradbišče Slovenija (K)
  • 2007:  Ljubljana, Cankarjev dom, Arhitektura - inventura (4)
  • 2007: Lizbona (Lisboa), Portugalska, Park narodov, Trienal de arquitectura de Lisboa 2007. Vazios urbanos (K)
  • 2007: Beograd, Srbija, Galerija Srpske akademije nauka i umetnosti, Slovenačka arhitektura dvadesetog veka (K)
  • 2008: Piran, Mestna galerija Piran (Obalne galerije Piran), 26. Piranski dnevi arhitekture. Mednarodna razstava za nagrado Piranesi 2008; Študentska razstava za nagrado Piranesi 2008
  • 2009: Ljubljana, Cankarjev dom, Arhitektura - inventura. Pregledna razstava članov Društva arhitektov Ljubljana 2007-2009 (K)
  • 2009: Ravne na Koroškem, Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika, Javni projektni arhitekturni natečaj za novo stavbo šolskega centra Ravne
  • 2010: Maribor, Razstavišče Urban, Urbanistična arhitekturna delavnica Maribor - jug
  • 2010: Skopje, Makedonija, Muzej na sovremenata umetnost, Sodobna arhitektura v Sloveniji (K) (prenos: Pécs, Madžarska, Pollack Mihály Műszaki és informatikai kar; Praga (Praha), Češka, National Technical Library; 2011: Wroclaw, Poljska, Muzeum architektury we Wroclawiu; Talin (Tallinn), Estonija, Eesti Arhitektuurinmuuseum)
  • 2010: Benetke (Venezia), Italija, Galerija A + A, 12. arhitekturni bienale. All shades of green (K) (prenos: Ljubljana, Ministrstvo za kulturo)
  • 2010: Portorož, skladišče soli Monfort, 28. Piranski dnevi arhitekture. Nagrada Piranesi
  • 2011: Ljubljana, Cankarjev dom, Arhitektura inventura 2008-2010. Pregledna razstava članov Društva arhitektov Ljubljana (K)
  • 2011: Ljubljana, Galerija DESSA, Plečnikovi nagrajenci 2011 (nominirana in nagrajena dela) (K)
  • 2011: Ljubljana, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Oblikovanje republike. Arhitektura, oblikovanje in fotografije v Sloveniji 1991-2011 (K)
  • 2012: Ljubljana, Magistrat, Mednarodni anonimni arhitekturni natečaj za idejno projektno rešitev islamsko versko-kulturnega centra v Ljubljani
  • 2012: Ljubljana, Spomeniškovarstveni center, Steletovi nagrajenci 2012
  • 2012: New York, ZDA, AIA - Center for Architecture, Small and Smart: Contemporary Slovene Architecture Revealed Through Film
  • 2012: Škofja Loka, Loški muzej, Robert Potokar. Kontekst v sodobni arhitekturi (K)
  • 2012: Maribor, Hiša arhitekture Maribor, EPK 2012. Arhitektura = pet let slovenske arhitekture (K) (prenos 2013: Ljubljana, Cankarjev dom)
  • 2013: Ljubljana, Cankarjev dom, Arhitekturainventura 2010_12. Pregledna razstava članov DAL (K)
  • 2014: Rim (Roma), Italija, Casa dell' architettura, Arhitektura = pet let slovenske arhitekture


Izobrazba

  • 1971-1979, Ruše, Osnovna šola Janka Glazerja
  • 1979-1983, Maribor, II. gimnazija Maribor
  • 1984-1989, Ljubljana, Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo

Imena učiteljev:

Miloš Bonča


Zaposlitev

  • 1989-1993, Ljubljana, samostojna kulturna delavka
  • 1989-1996, Ljubljana, projektivni biro Vojteha Ravnikarja, arhitektka
  • 1993-, Ljubljana, Fakulteta za arhitekturo, univerzitetna profesorica

(1993-2005 asistentka, 2005-2010 docentka, 2010- izredna profesorica)

  • 1997-, Ljubljana, projektivni biro Arrea arhitektura, direktorica

Članstvo v skupinah, umetniških društvih, združenjih:

  • Ljubljana, Društvo arhitektov Ljubljana
  • Ljubljana, Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije

Slogovni oris:

sodobna umetnost

Dela

Znana dela:

  • Koper, poslovno-stanovanjski objekt SKB, 1995-1996 (skupaj z Vojtehom Ravnikarjem in Robertom Potokarjem)
  • Seča pri Portorožu, prenovitev kompleksa vile Ventrelli, 1995-1998 (skupaj z Robertom Potokarjem in Ano Kučan)
  • Nova Gorica, knjižnica Franceta Bevka, 1995-2000 (skupaj z Vojtehom Ravnikarjem in Robertom Potokarjem)
  • Ljubljana, prenova kapele v frančiškanskem samostanu, 1996-1999
  • Načrt za tri trge v Mariboru, 1997
  • Študija prenove samostana Kostanjevica na Krki, 1997
  • Študija prenove starega mestnega jedra Brestanice, 1999
  • Načrt za hišo v Polskavi, 1999
  • Ruše, obnova družinske hiše pesnika Janka Glazerja, 1999
  • Ljubljana, oprema treh prostorov Ministrstva za kulturo, 1999
  • Planica, Olimpijski športni center Planica - depandansa doma v Planici in hotel, 2001-2007
  • Ravne na Koroškem, knjižnica dr. Franca Sušnika, 2001-2005 (skupaj z Mašo Živec, Ano Kučan)
  • Šmarje Sap, pokopališka kapela, 2003-2007
  • Načrt za novi dostop na obzidje v Piranu, 2005
  • Brezje, ureditev trga in zunanji oltar pred baziliko Marije Pomagaj, 2005-2008 (skupaj z Martino Tepina)
  • Načrt za prizidek k občinski stavbi v Mariboru, 2006 (skupaj z Vojko Močnik in Nino Tešanovič)
  • Načrt za park ob svetilniku v Izoli, 2007 (skupaj z Ano Kučan, Simono Truden, Miho Slekovcem, Meto Petrič, Markom Klemenčičem, Mašo Cotič in Tadejo Božičnik)
  • Ljubljana, prenova atrija Banke Slovenije, 2007
  • Maribor, prenova Vetrinjskega (Naskovega) dvorca, 2008-2009
  • Ormož, prenova grajske pristave, 2009-2011, (skupaj z Mašo Živec in Žigo Ravnikarjem)
  • Ravne na Koroškem, Mladinski hotel Punkl, 2009-2011 (skupaj z Mitjo Novakom, Urošem Rustjo in Martino Tepina)
  • Sežana, prenova kapele v Domu upokojencev, 2013
  • Ljubljana, prenova dela Filozofske fakultete, 2012


Viri in literatura

Viri:

  • Dokumentacija UGM, hemeroteka, Maruša Zorec.
  • Dokumentacija-arhiv MG+MSUM, hemeroteka Maruša Zorec.
  • http://www.a10.eu/architects/profiles/marusa_zorec/profile_marusa_zorec.html
  • http://- www.east-centricarch.eu/category/architect/marusa-zorec
  • http://www.culture.si/en/Arrea_Architecture

Literatura:

  • Uroš LOBNIK, Nove slovenske hiše (8). Skupek, Večer, 53/290, 1997, str. 17.
  • Uroš LOBNIK, Nove slovenske hiše (9). Podrejeno zeleni, Večer, 54/21, 1998, str. 17.
  • Tadej GLAŽAR, Maruša Zorec. Urbana kapela, Oris, 1/5, 2000, str. 116-123.
  • Maruša ZOREC, Oton Jugovec, arhitekt 1921-1987, Ljubljana 2001 (Piranesi, 8/11-12, 2000-2001).
  • Uroš LOBNIK, Odgovor prostoru in času. Pogovor z avtorico razstave »Oton Jugovec - arhitekt« Marušo Zorec, Večer, 57/227, 2001, str. 21.
  • Ana STRUNA, O promociji arhitekturne stroke, Večer, 58/102, 2002, str. 20.
  • Živeti v spomeniku. Prenova gradu Ravne na Koroškem za namene osrednje koroške knjižnice dr. Franca Sušnika, Piranesi, 11/19-20, 2004, str. 88-96.
  • Uroš LOBNIK, Nove slovenske hiše (36). Dialog prenove, Večer, 61/202, 2005, str. 13.
  • Uroš LOBNIK, Novo v obstoječem, Oris, 7/33, 2005, str. 44-52.
  • Matej BLENKUŠ, Poetika slovesa v Šmarju Sapu, Oris, 10/49, 2008, str. 140-145.
  • Marija BEVK, Maja VARDJAN, Pri arhitekturi si lahko zelo oseben. Intervju z Marušo Zorec, AB, arhitektov bilten, 39/183-184, 2009, str. 100-102.
  • Vesna TERŽAN, Verjamem v arhitekturo diskretnih sprememb, Pogledi, 1-2, 2011, str. 14-15.
  • Nada ŠERBELJ, Rdeča nit obnove je opečno rdeča, Piranesi, 20/30, 2012, str. 46-53.
  • Matej MLJAČ, Maruša Zorec: »Praznine so pomembnejše kot pozidan prostor«, Mladina, 8, 2012, str. 58-61.
  • Uroš LOBNIK, Odkrivanje prezidanega, Piranesi, 18/29, 2011, str. 32-47.


General info

Rojstvo 1. februar 1965, Maribor
Spol: ženski
Poklic: architect
Slogovni oris: sodobna umetnost

Delovanje

Čas: zadnje desetletje 20. st., 21. st.
Geografsko področje: Ljubljana