Stane Kregar

Stane Kregar je eden najpomembnejših umetnikov 20. st. na Slovenskem. Je vodilni predstavnik (post)nadrealizma na Slovenskem in ključna osebnost za razvoj modernizma. Kot izredno plodovit umetnik je ustvarjal profano in sakralno umetnost in na obeh področjih naredil prelomna dela ter zarisal nove smernice. Aktivno je bil udeležen v umetniških organizacijah, in sicer je bil predsednik Kluba neodvisnih slovenskih umetnikov, v Društvu slovenskih likovnih umetnikov pa je opravljal različne funkcije (predsednik umetniškega sveta v letih 1959-1960, 1970-1971, član umetniškega sveta 1961-1962, član nadzornega odbora 1964-1965, član posvetovalnega sveta 1968). Leta 1971 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Razstavljal je na številnih razstavah doma in v tujini, leta 1956 je sodeloval na razstavi Guggenheim International Award v Parizu in New Yorku. Njegova dela hranijo javne in zasebne zbirke v Sloveniji in tujini, največja zbirka njegovih del, nastala na podlagi donacije umetnikovih sorodnikov, je v Kregarjevi galeriji v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu, ustanovljeni leta 1993 in odprti leta 1994. Prvo postavitev je leta 1993 zasnovala Anica Cevc, drugo pa leta 2014 Andrej Doblehar. Kregarjev opus je zelo raznovrsten, obsega slike, akvarele, gvaše, risbe, freske, sgraffita, mozaike, vitraje, tapiserije, paramente, intarzije, ilustracije in knjižno opremo. V mladosti se je ukvarjal s kiparstvom in glasbo, a ju je pozneje opustil. Že v gimnazijskih letih se je med leti 1921-1925 posvečal ilustriranju dijaškega lista Domače vaje, ki ga je opremil s secesijsko in novostvarnovsko zasnovanimi vinjetami in ilustracijami. Slikarstvu se je posvečal kot študent teologije, ko je nanj med drugim vplival Tone Kralj. Po mašniškem posvečenju ga je ljubljanski škof Gregorij Rožman poslal študirat na likovno akademijo v Prago, da bi na šentviški klasični gimnaziji nasledil pokojnega profesorja risanja Gašperja Porento. Kot študent je pokazal veliko nadarjenost, zato mu je profesor Max Švabinsky pustil dovolj svobode in nadziral le tonsko usklajenost. V Pragi, ki je bila odprta za francoske zglede, je Kregar spoznal kubizem in nadrealizem, ki sta vplivala na njegovo kasnejše delo, na razstavah si je ogledoval dela francoskih umetnikov, še zlasti sta nanj naredila vtis Picasso in de Chirico, pri Daliju pa ga je pritegnila predvsem fantastičnost. Med študijem je leta 1933 razstavljal v okviru praškega kluba Neodvisnih. Bil je pobudnik ustanovitve Kluba neodvisnih slovenskih umetnikov leta 1937, leta 1938 je postal njegov predsednik in v naslednjih letih dejaven pri organizaciji razstav in drugih dogodkov. Kregar je svoje likovno znanje ves čas svojega življenja nadgrajeval na študijskih potovanjih po Evropi, še zlasti po Franciji, kamor se je redno vračal od zaključka študija naprej. Tako ga je leta 1937 navdušila Picassova Guernica, kasneje pa ga je močno zaznamovala umetnost vitrajev v gotskih katedralah (npr. v Chartresu) in umetnost ter duhovnost francoskega umetnika Alfreda Mannesiera. Zgodnje Kregarjevo obdobje je najprej v znamenju kubizma, pri čemer se ukvarja z analitičnim razčlenjevanjem predmeta, in zatem njegove različice nadrealizma, ki se razlikuje od francoskega v vsebini in se prej naslanja na simbolizem. Kregarjev nadrealizem se izoblikuje v lirično-melanholičnih interpretacijah sanjskih vizij s trpkim podtonom, polnih simbolnih elementov, umeščenih v prostrane pokrajine človeškega uma. V kompozicije pogosto vključuje slike in kipe, odseve v zrcalih, kar ustvarja dvojnost podob, sliko na sliki in prispeva k bogatemu, celo kaotičnemu podobju človekove podzavesti, ki ga ne nadzira logični razum. Njegovi svetovi so predstavljeni v utišanih barvah, kar se povezuje s kontemplativno učinkujočo vsebino. V tem obdobju se poraja tudi njegov čut za družbeno problematiko, ki ga s pretanjenim občutkom za človeško stisko ob vojni grožnji izrazi na sliki Revolucija v Španiji (1937), ki jo prištevamo h Kregarjevim angažiranim umetniškim delom, ki se ponovno pojavijo v zadnjem obdobju njegovega opusa. Kregarjev nadrealizem se proti koncu 1930-ih prelije v barvni realizem, k čemur prispeva delovanje v okviru Neodvisnih in spremljanja aktualnega francoskega slikarstva, kjer so se pojavljale težnje po figuraliki. Prevladujejo figuralika in tihožitja, nastajajo tudi portreti in avtoportreti, barvni realizem oz. realizem goji še po vojni v 2. pol. 1940-ih. Več slik in risb iz predvojnega obdobja je bilo izgubljenih oz. uničenih leta 1941 ob nemški okupaciji, ko je moral slikar v naglici zapustiti svoj atelje v Šentvidu. Po vojni je moral zaradi bolezni prekiniti z učiteljskim delom in se je posvetil slikarstvu. Tedaj je v njegovi motiviki posebno mesto zavzela krajina, ki ga je pritegnila med bivanjem v Preddvoru, pomemben impulz pa mu je dala istrska pokrajina s svojo značilno svetlobo in žarečimi barvami, kar predstavlja izhodišče za njegove poznejše abstraktne krajine. Obdobje med leti 1951-1953 velja za prehodno obdobje, ko je slikar iskal pot v abstrakcijo, ko se je poslovil od predmeta in se osredotočil na barvo. Kot vmesna postaja mu je služil analitični kubizem oz. postkubizem, ko je kompozicije razčlenil v mrežasti konglomerat barvnih ploskev. Študijsko potovanje v Francijo leta 1952, kjer je preživel štiri mesece, pa predstavlja dodaten impulz za prestop v abstraktno slikarstvo, ki ga je predstavil na razstavi v Moderni galeriji leta 1953, na kateri je sodeloval še Riko Debenjak. Razstava je naletela na širok odmev ne le v Sloveniji, ampak tudi v tedanjem jugoslovanskem prostoru in sprožila polemike o družbeni vlogi abstraktne umetnosti, saj so v njej videli zgolj larpurlartizem in posnemanje modnih smernic dekadentnega Zahoda, kar je bilo sporno v očeh socialističnih norm in naziranja umetnosti kot dejavnosti v službi družbe. Ta razstava velja za eno prelomnih razstav v zgodovini sodobne umetnosti na Slovenskem in je Kregarja uvrstila na mesto pionirja slovenskega modernizma. V prvi fazi Kregarjevega abstraktnega slikarstva je kompozicija zasnovana kot konstrukcija s sekajočimi se linijami, ki jih dopolnjujejo barvne ploskve, v naslednji fazi pa se konstrukcijska mreža razblini in barvne lise lebdijo v brezprostorju. Barva tako zavzame avtonomno mesto na slikarski površini, oživi v svoji lepoti in izrazni moči, pri čemer slikar s harmoničnim barvnim skladjem oz. spretnim povezovanjem kontrastov v uravnoteženo celoto ustvarja barvne štimunge, za kar likovna kritika uporablja izraz barvna orkestracija. Glavni vir Kregarjevih abstraktnih del je bila narava, slikar je v barvnih kombinacijah podal njeno bistvo in zajel razpoloženje v določeni uri dneva z značilno svetlobo, npr. v meglenem jutru, julijskem popoldnevu, ob sončnem zahodu, v pomladnem in jesenskem času. Dela bi lahko razdelili na lirična in ekspresivno obarvana.  S tovrstnimi deli se je uvrstil med ključne predstavnike abstraktnega krajinarstva na Slovenskem. Sredi 1960-ih je prišlo do ponovnega preobrata v Kregarjevem opusu, ko se je slikar odzval na družbene spremembe na eni in na aktualne likovne smeri na drugi strani. Ponovno so se ob abstraktnih detajlih pojavili figura in neposredno spoznavni motivi, kolorit je postal bolj intenziven, kompozicije, sestavljene iz barvnih ploskev, so mestoma ustvarjale vtis plakata, kar je dela približalo sočasnemu ameriškemu in britanskemu slikarstvu. V teh delih odzvanja npr. osvajanje vesolja, pojav hipijev in njihovega iskanja sreče, vietnamska vojna, atentat na Roberta Kennedyja, študentske demonstracije leta 1968 v Parizu. Kregar je začrtal pomembne smernice ne le v profani, temveč tudi v sakralni umetnosti, saj je s svojimi deli opremil številne cerkve, kapele in druge sakralne prostore. Posamezna dela so nastala že v njegovem zgodnjem obdobju, intenzivneje pa se je začel ukvarjati s sakralnimi deli v 2. pol. 1950-ih, ko so začeli nastajati oltarni nastavki, freske in vitraji, v 1960-ih so se jim pridružili še mozaiki in sgraffita. V sakralni umetnosti je upošteval določila liturgije in ustvaril vrsto precedenčnih del, ki so sprožila nov val v opremljanju sakralnih prostorov. Dela so nastajala za že obstoječe in novozgrajene objekte, v sodelovanju z arhitekti (največkrat s Tonetom Bitencem) je ustvaril moderne bogoslužne prostore. V veliki večini primerov se je odločal za figuralne kompozicije, pri čemer mu je za likovno izhodišče služilo njegovo slikarstvo iz faze barvnega realizma. Kompozicije so sestavljali motivi Kristusa, svetopisemskih oseb in svetnikov ter svetopisemski prizori, ki jih je dopolnjeval s simbolnimi detajli, za ozadja je uporabljal barvne kompozicije v slogu svojih abstraktnih slik. Izjemo in hkrati vrhunec Kregarjevega sakralnega opusa predstavlja oltarni nastavek iz semeniške kapele v Ljubljani (1965), zasnovan kot triptih, kjer je figuralika zreducirana le na simbole štirih evangelistov, platno pa zapolnjujejo abstraktni motivi na temo stvarjenja sveta, odrešenja in poveličanja. Izmed mozaikov velja izpostaviti mozaik v župnijski cerkvi v Ježici (1963-1972), ki je največji Kregarjev mozaik, pri katerem se je vzoroval po starokrščanski in bizantinskih mozaikih. Posebno mesto v Kregarjevem opusu zavzemajo vitraji, osnutke za katere je izdeloval neprekinjeno od leta 1958. Pomemben zgled mu je predstavljal Alfred Manessier, čigar vitraje je videl v francoskih cerkvah. Z vitraji je Kregar opremil vrsto gotskih cerkva na Slovenskem (npr. stolnico v Mariboru, kapelo Žalostne Matere Božje v Celju, župnijsko cerkev v Kranju) in mlajših sakralnih prostorov, med katerimi izstopata župnijska cerkev v Kosezah (1974) in semeniška kapela v Ljubljani (1971). V sakralni umetnosti je moral večkrat pristati na kompromise tako z naročniki kot z izvajalci, kar je še zlasti vidno na vitrajih, pri katerih izvajalec Franjo Sušilović, vodja delavnice Staklo v Zagrebu, kjer so izdelali vse Kregarjeve vitraje, ni vedno upošteval umetnikovih napotkov glede propustnosti svetlobe. Kregar je naredil več načrtov za cerkvene paramente, kjer je uporabil krščanske simbole v kombinaciji z liturgičnimi barvami. Med njimi so npr. mašni plašči za ljubljansko in mariborsko stolnico, ornat ob novi maši župnika Janeza Pogačnika, ki so ga izdelali večkrat (med drugim tudi za škofovski ornat ob posvečenju nadškofa Alojzija Šuštarja), in mitra za škofa Stanislava Leniča. Vse paramente so izdelale redovnice samostanov šolskih sester v Radovljici in Mariboru ter veziljstvo Ercigoj iz Ljubljane, kjer še danes izdelujejo mašne plašče po Kregarjevih načrtih. Kregar je ilustriral vrsto liturgičnih in drugih knjig, pesniške zbirke in veroučne učbenike. Naredil je načrte za naslovnice liturgičnih knjig, ki jih tiskajo še danes.  Več let je sodeloval z Mohorjevo založbo v Celju, za katero je ilustriral knjige in Mohorjev koledar.

 

Nagrade, priznanja, odlikovanja:

  • 1962, 2. nagrada za sliko Julijski dnevi na II. Memorijalu Nadežde Petrović v Čačku
  • 1971, Prešernova nagrada

 

Andreja Rakovec

Razstave

Samostojne razstave:

(izbor)

  • 1938: Ljubljana, Jakopičev paviljon, II. umetnostna razstava Kluba »Neodvisnih« (Stane Kregar, Maksim Sedej, Frančišek Smerdu) (K)
  • 1941: Ljubljana, Galerija Obersnel, Stane Kregar in Karel Putrich
  • 1941: Ljubljana, Jakopičev paviljon, Kregar - Omersa - Putrih (K)
  • 1950: Ljubljana, Moderna galerija, Stane Kregar. Retrospektivna umetnostna razstava (K)
  • 1951: Trst (Trieste), Italija, Galleria d'arte dello Scorpione, Stane Kregar (K)
  • 1951: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Kregar
  • 1953: Ljubljana, Moderna galerija, Riko Debenjak - Stane Kregar. Razstava umetniških del
  • 1954: Beograd, Srbija, Umetnički paviljon, Kregar
  • 1955: Berlin, Nemčija, Galerie Springer, Stane Kregar (K)
  • 1960: Ljubljana, Mala galerija (Moderna galerija), Stane Kregar (K)
  • 1964: Bled, Festivalna dvorana, Stane Kregar - France Rotar
  • 1966: Celje, Likovni salon Celje, Stane Kregar
  • 1967: Beograd, Srbija, Salon Muzeja savremene umetnosti, Stane Kregar (K)
  • 1967: Niš, Srbija, Umetnička galerija, Stane Kregar (K)
  • 1968: Ljubljana, Mestna galerija Ljubljana, Stane Kregar (K)
  • 1969: Kostanjevica na Krki, Lamutov likovni salon, Stane Kregar (Z)
  • 1971: Ljubljana, Moderna galerija, Stane Kregar. Retrospektivna razstava 1933-1971 (K)
  • 1972: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Stane Kregar
  • 1991: Ljubljana, Bežigrajska galerija, Stane Kregar 1960-1963 (K)
  • 1993: Ljubljana, Bežigrajska galerija, Stane Kregar. Neznane risbe, akvareli in gvaši 1953-1968 (K)
  • 1994: Ljubljana, Zavod sv. Stanislava, Stane Kregar (K)
  • 1994: Koper, Galerija Meduza (Obalne galerije Piran), Stane Kregar. Risbe, akvareli in gvaši 1953-1968 (K) (prenos: Idrija, Galerija Idrija)
  • 1994: Kanal ob Soči, Galerija Rika Debenjaka, Stane Kregar (Z)
  • 1994: Maribor, Galerija Ars sacra, Stane Kregar. Študije za barvna okna (K)
  • 1995: Ljubljana, Zavod sv. Stanislava, Stane Kregar. Paramenti (K)
  • 1995: Ljubljana, Bežigrajska galerija, Stane Kregar. Pregledna razstava osnutkov za slikana okna (K)
  • 1997: Ljubljana, Zavod sv. Stanislava, Stane Kregar. Osnutki za barvna okna (Z)
  • 1998: Ljubljana, Moderna galerija, Stane Kregar. Slike iz zbirk MG v Ljubljani (Z)
  • 1999: Celje, Galerija sodobne umetnosti, Stane Kregar. Slike iz zbirk MG v Ljubljani (Z) (prenos: Ribnica, Galerija Miklova hiša)
  • 2002: Maribor, Galerija Ars sacra, Stane Kregar (stalna zbirka Škofijske gimnazije Šentvid Ljubljana)
  • 2005: Ljubljana, Galerija Zala, Stane Kregar (1905-1973) (K)
  • 2005: Ljubljana, Galerija Družina, Stane Kregar. Slike in osnutki za barvna okna
  • 2006: Kranj, Galerija v mestni hiši (Gorenjski muzej Kranj), Stane Kregar. Razstava osnutkov vitrajev iz gorenjskih cerkva
  • 2006: Tržič, Galerija Ferda Mayerja (Tržiški muzej), Stane Kregar. Osnutki za vitraje
  • 2012: Maribor, Univerzitetna knjižnica Maribor, Stane Kregar. Opus 1968-1972
  • 2013: Ljubljana, Narodna galerija, Stane Kregar (1905-1973). Romar k lepoti (K)

Skupinske razstave:

(izbor)

  • 1936: Ljubljana, Jakopičev paviljon, I. razstava del mladih slovenskih slikarjev in kiparjev (K)
  • 1937: Beograd, Srbija, Inžinjerski dom, Prva izložba Udruženja likovnih umetnika (K)
  • 1937: Rim (Roma), Italija, Galleria di Roma, Esposizione di un gruppo di artisti jugoslavi (K)
  • 1937: Ljubljana, Jakopičev paviljon, I. razstava Kluba neodvisnih slovenskih likovnih umetnikov (K)
  • 1938: Maribor, Umetniški klub, Prva reprezentativna slovenska razstava likovnih umetnikov (K)
  • 1938: Ljubljana, Ljubljanski velesejem, Velesejemske prireditve Ljubljana v jeseni. Umetnostna razstava (Razstava slovenske likovne umetnosti in razstava Kluba neodvisnih) (K)
  • 1939: Ljubljana, Jakopičev paviljon, V. umetnostna razstava Neodvisnih
  • 1940: Ljubljana, Jakopičev paviljon, Jubilejna umetnostna razstava ob priliki štiridesetletnice prve slovenske razstave leta 1900 v Mestnem domu v Ljubljani (K)
  • 1940: Zagreb, Hrvaška, Dom likovnih umjetnosti, Izložba savremene slovenske likovne umjetnosti (Klub nezavisnih slovenskih likovnih umjetnika) (K)
  • 1940: Ljubljana, Jakopičev paviljon, VIII. Razstava Kluba neodvisnih slovenskih likovnih umetnikov (K)
  • 1941: Ljubljana, Jakopičev paviljon, Moderna slovenska umetnost (K)
  • 1942: Ljubljana, Jakopičev paviljon, Z. Kalin, Kregar, Omersa, Putrih (K)
  • 1946: Pariz (Paris), Francija, Musée d'art moderne, Exposition internationale d'art moderne (K)
  • 1947: Beograd, Srbija, Umetnički muzej, Slikarstvo in kiparstvo narodov Jugoslavije XIX. In XX. stoletja (K) (prenos: Zagreb, ni podatka o razstavišču; Ljubljana, Narodna galerija; Moskva, Rusija, Muzej Puškina; 1948: Praga (Praha), Češka, Mánes; Varšava (Warszawa), Poljska, Muzeum Narodowe; Budimpešta (Budapest), Madžarska, ni podatka o razstavišču)
  • 1948: Ljubljana, Moderna galerija, Umetnostna razstava Društva slovenskih upodabljajočih umetnikov (K)
  • 1949: Beograd, Srbija, ni podatka o razstavišču, 1. izložba Saveza likovnih umetnika FNR Jugoslavije (K) (prenos: Zagreb, Hrvaška, ni podatka o razstavišču; 1949: Ljubljana, Moderna galerija)
  • 1950: Ljubljana, Moderna galerija, Spomladanska razstava 1950 (K)
  • 1953: Zagreb, Hrvaška, Moderna galerija, Pol stoletja jugoslovanskega slikarstva 1900-1950 (K) (prenos: Ljubljana, Moderna galerija)
  • 1953: Rim (Roma), Italija, Pinci Roma, Esposizone d'arte internazionale. La pittura nel piccolo formato  (K)
  • 1954: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Razstava del upodabljajočih umetnikov Slovenije (K)
  • 1954: Reka (Rijeka), Hrvaška, Galerija likovnih umjetnosti, Salon 54. Izložba suvremenog slikarstva i kiparstva FNRJ (K)
  • 1954: Dubrovnik, Hrvaška, Umjetnička galerija, III izložba slikarstva i vajarstva Saveza likovnih umetnika Jugoslavije (K)
  • 1954: Lyon, Francija, Salon du Sud-Est, La peinture yougoslave contemporaine (K)
  • 1955: Ljubljana, Moderna galerija, Slovenska umetnost po osvoboditvi 1945-1955 (K)
  • 1956: Ljubljana, Moderna galerija, Sodobna jugoslovanska umetnost (K) (prenos: Rim (Roma), Italija, Galleria nazionale d'arte moderna; 1957: Milano, Italija, Palazzo della Permanente)
  • 1956: Reka (Rijeka), Hrvaška, Galerija likovnih umjetnosti, Salon 56. Suvremeno slikarstvo i kiparstvo (K)
  • 1956: Pariz (Paris), Francija, Musée d'art moderne, Prix Guggenheim (K) (prenos 1957: New York, ZDA, The Solomon R. Guggenheim Museum)
  • 1958: Pistoia, Italija, Museo civico, Settimana dell'arte moderna. L'Arte slovena contemporanea (K)
  • 1958: Ljubljana, Moderna galerija, Sodobna slovenska umetnost (K)
  • 1958: Ljubljana, Moderna galerija, Avtoportret na Slovenskem (K)
  • 1958: Beljak (Villach), Avstrija, Paracelsussaal (Mestna hiša), Vom Realismus bis zum Abstraktem. Künstler aus Ljubljana stellen aus (K)
  • 1958: Beograd, Srbija, Mali Kalemegdan, Savremeni slovenački likovni umetnici (K)
  • 1959: Washington, ZDA, Philips Gallery, New painting from Yugoslavia (K) (prenos med 1959-1962 po različnih mestih v ZDA)
  • 1961: Wiesbaden, Nemčija, Städtisches Museum, Neue jugoslawische Kunst (K) (prenos: Braunschweig, Nemčija, Städtisches Museum; Essen, Nemčija, Museum Folkwang; Aachen, Nemčija, Sürmondt Museum; Karlsruhe, Nemčija, Badischer Kunstverein)
  • 1961: London, Velika Britanija, Tate gallery, Contemporary Yugoslav Painting and Sculpture (K) (prenos: Coventry, Velika Britanija, Herbert art gallery; Kingston-upon-Hull, Velika Britanija, Ferens art gallery; Brighton, Velika Britanija, Brighton art gallery)
  • 1961: Beograd, Srbija, Beograjski sejem, 1. trijenale likovnih umetnosti (K)
  • 1961: Celovec (Klagenfurt), Avstrija, Künstlerhaus Klagenfurt, Zeitgenössische slowenische Malerei und Bildhauerei. Aus der Sammlung der Modernen Galerie in Laibach (K)
  • 1961: Rimini, Italija, Palazzo dell'Arengo, Premio Morgan's Paint: III bienale internazionale per la pittura e la scultura Italia - Jugoslavia (K) (prenos: Ljubljana, Moderna galerija; Zagreb, Hrvaška, Moderna galerija)
  • 1961: Ljubljana, Jakopičev paviljon, Risbe. Razstava risb slovenskih likovnih umetnikov (1941-1961) (K)
  • 1961: Pariz (Paris), Francija, Musée d'art moderne, L'art contemporain en Yougoslavie (K)
  • 1962: Beograd, Srbija, Galerija kulturnog centra, Izložba slika - Apstraktni pejzaž (K)
  • 1962: Rim (Roma), Italija, Palazzo delle Esposizioni, L'arte contemporanea in Jugoslavia (K) (prenos: Bari, Italija, ni podatka o razstavišču)
  • 1962: Ljubljana, Moderna galerija, Stalna zbirka Moderne galerije Ljubljana (K)
  • 1962: Beograd, Srbija, Salon Moderne galerije, Slovenačka umetnost. Dela iz zbirke Moderne galerije (K)
  • 1963: Gradec (Graz), Avstrija, Forum Stadtpark, Trigon 63. Malerei und Plastik der Gegenwart aus Italien, Jugoslawien, Österreich (K)
  • 1963: Ljubljana, Moderna galerija, Društvo slovenskih likovnih umetnikov 1963 (K)
  • 1964: Beograd, Srbija, Beograjski sejem, 2. trijenale likovnih umetnosti (K)
  • 1965: Beograd, Srbija, Muzej savremene umetnosti, Zbirka Muzeja savremene umetnosti (K)
  • 1966: Slovenj Gradec, Umetnostna galerija, Mir, humanost in prijateljstvo med narodi (K)
  • 1967: New York, ZDA, Adria art gallery, Art in Yugoslavia. Contemporary trends (K)
  • 1968: Beograd, Srbija, Muzej savremene umetnosti, Savremena slovenačka umetnost (K) (prenos: Zagreb, Hrvaška, Moderna galerija; Ljubljana, Moderna galerija; Bled, Vila Bled)
  • 1968: Praga (praha), Češka, Galerie Vincence Kramáře, Maliři, sochaři, grafici socialistické republiky Slovenie (K) (prenos: Karlovy Vary, Češka, Galerie umĕni)
  • 1969: Beograd, Srbija, Muzej savremene umetnosti, Jugoslovenska umetnost XX veka: 1929-1950: Nadrealizam, postnadrealizam, socijalna umetnost, umetnost NOR-a, socijalistički realizam (K)
  • 1969: Slovenj Gradec, Umetnostna galerija, Angažirana umetnost v Jugoslaviji 1919-1969 (K)
  • 1969: Trst (Trieste), Italija, Galleria La Lanterna, Stane Kregar, Štefan Planinc, Joža Horvat - Jaki, Zvest Apollonio, Kiar Meško (Z) (prenos: Koper, Galerija Loža (Obalne galerije Piran))
  • 1970: Milano, Italija, Galleria del Milione, Testimonianze nella Raccolta Pomini (K)
  • 1970: Stockholm, Švedska, Sveagalleriet, Nutidskonst fran Slovenien (K)
  • 1970: Kostanjevica na Krki, Gorjupova galerija, Stalna zbirka - nova postavitev
  • 1971: Pariz (Paris), Francija, Grand palais, L'art en Yougoslavie - de la prehistoire a nos jours (K) (prenos: Sarajevo, Bosna in Hercegovina, Olimpijski center Skenderija)
  • 1971: Beograd, Srbija, Muzej savremene umetnosti, Jugoslovenska umetnost XX veka: Četvrta decenija. Ekspresionizam boje, kolorizam, poetski realizam, intimizam, koloristički realizam (K)
  • 1972: Novi Sad, Srbija, Galerija Matice srpske, Jubilarna izložba tapiserije. 10 godina ateljea 61 (K)
  • 1973: Ljubljana, Mestna galerija, Izbor iz stalne zbirke Moderne galerije
  • 1973: Budimpešta (Budapest), Madžarska, Mucsarnok, Kortars jugoszlav festeszet. 100 kep a Belgradi modern mueumbol (K)
  • 1979: Ljubljana, Moderna galerija, Slovenska likovna umetnost 1945-1978 (K)
  • 1979: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, 25. let. Pridobitve 1969-1979 (K)
  • 1980: Beograd, Srbija, Muzej savremene umetnosti, Jugoslovenska umetnost XX veka: Jugoslovensko slikarstvo šeste decenije (K)
  • 1981: Ljubljana, Koncertni atelje Društva slovenskih skladateljev, Razstava iz stalne zbirke Društva slovenskih skladateljev (Z)
  • 1981: Berlin, Nemčija, Neue berliner Galerie, Jugoslawische Malerei 1950-1965 (K)
  • 1981: Ljubljana, Moderna galerija, Umetniki in spremljevalci (K)
  • 1984: Ljubljana, Galerija Jakopič, Alpe-Adria. Umetnost med obema vojnama (K)
  • 1985: Trst (Trieste), Italija, Museo civico Revoltella, Alpe-Adria. L'arte figurativa tra le due guerre (K)
  • 1986: Ljubljana, Galerija Jakopič, Socialistični realizem v slovenskem slikarstvu (K)
  • 1987: Punkaharju, Finska, Retretti art centre, Surrealismi - surreaslim (K)
  • 1988: Gradec (Graz), Avstrija, Neue Galerie am Landesmuseum Joanneum, Alpe Jadran. Onstran realizma (K, Z) (prenos: Celovec (Klagenfurt), Avstrija, Kärtner Landesgalerie; Salzburg, Avstrija, Museum Carolino Augusteum; Linz, Avstrija, Oberösterreichisches Landesmuseum Linz)
  • 1988: Ljubljana, Mestna galerija Ljubljana, Podobe Ljubljane (K)
  • 1989: Sarajevo, Bosna in Hercegovina, Collegium artisticum, Likovna zbirka memorialnog centra Josip Broz Tito (K)
  • 1989: Ljubljana, Moderna galerija, Alpe-Jadran. Onstran realizma (K) (prenos: Zagreb, Hrvaška, Galerija suvremene umjetnosti; Trst (Trieste), Italija, Palazzo Constanzi; Sombotel (Szombathely), Madžarska, Szombathely keptar)
  • 1990: Ljubljana, Mestna galerija Ljubljana, Likovna zbirka Gorenja (K)
  • 1990: Ljubljana, Moderna galerija, Izbrana dela slovenskih avtorjev iz zbirk Moderne galerije (K)
  • 1992: Ljubljana, Bežigrajska galerija, Klub neodvisnih slovenskih likovnih umetnikov (K)
  • 1992: Celje, Likovni salon Celje, Odsotnost figure (Z) (prenos: Brežice, Galerija Posavskega muzeja)
  • 1994: Ljubljana, Moderna galerija, Izbrana dela slovenskih avtorjev iz zbirk Moderne galerije (K, Z)
  • 1998: Ribnica, Galerija Miklova hiša, Ustvarjalci XX. stoletja. Dela iz zbirke ALU (K) (prenos: Ljubljana, Galerija ZDSLU; 1999: Velenje, Galerija Gorenje)
  • 1999: Ljubljana, Akademija za likovno umetnost, Ustvarjalci XX. stoletja. Grafična zbirka ALU, profesorji ALU (Z)
  • 2001: Slovenj Gradec, Galerija likovnih umetnosti, Nadrealni svetovi. Odsevi fantastike in nadrealizma v slovenskem slikarstvu 20. stoletja (Z)
  • 2001: Ljubljana, Moderna galerija, Izbrana dela slovenskih avtorjev iz zbirk MG 1950-2000 (K)
  • 2001: Ljubljana, Bežigrajska galerija, Prostor spreminjanj. Bežigrajska galerija 1976-2001 (K)
  • 2001: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Od rojstva do rojstva, od sebe k drugim. Podobe družine v XX. stoletju na Slovenskem (K)
  • 2002: Ajdovščina, Pilonova galerija, Pilon v očeh drugih (K)
  • 2002: Ljubljana, Avla Ljubljanske banke, Slike iz začetka druge polovice preteklega stoletja v umetniški zbirki NLB (Z)
  • 2002: Ljubljana, Narodna galerija, Duh v času. Umetniška zbirka Autocommercea (K)
  • 2002: Ravne na Koroškem, Koroški muzej, Likovna dediščina cerkva mežiške doline (K)
  • 2003: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Podobe na papirju. Dela iz zbirke UGM
  • 2003: Ljubljana, Moderna galerija, Mize in omizja. Tematska razstava del iz zbirk Moderne galerije (K)
  • 2003: Ljubljana, Narodni muzej Slovenije, Poklon svetlobi. Slovensko slikarstvo prve polovice 20. stoletja iz zasebnih zbirk (K)
  • 2003: Koper, Galerija Loža (Obalne galerije Piran), Abstraktno slikarstvo od Mušiča do Rimeleja (K)
  • 2004: Ljubljana, Narodna galerija, Krka - likovna zbirka (K)
  • 2004: Ljubljana, Moderna galerija, Umetnost tridesetih let iz zbirk Moderne galerije. Prvi del 1928-1934 (K)
  • 2004: Ljubljana, Slovenski etnografski muzej, Evropski etnografski muzeji v Sem & spogledi: Med oblikovanjem in slovensko ljudsko kulturo 26 (K)
  • 2005: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Soočenja. Razstava del iz stalne zbirke UGM
  • 2005: Maribor, Razstavni salon Rotovž (Umetnostna galerija Maribor), Pridobitve UGM 2000-2005
  • 2005: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Izbrana dela iz umetniške zbirke Nove ljubljanske banke. Poglavja iz razvoja slovenskega slikarstva 20. stoletja (K)
  • 2005: Ljubljana, Moderna galerija, Umetnost tridesetih let iz zbirk Moderne galerije Ljubljana. Drugi del (1935-1937) (K)
  • 2006: Ljubljana, Moderna galerija, Umetnost tridesetih let iz zbirk Moderne galerije Ljubljana. Tretji del (1938-1941) (K)
  • 2007: Maribor, Razstavni salon Rotovž (Umetnostna galerija Maribor), Žarenja. Razstava del iz stalne zbirke Umetnostne galerije Maribor
  • 2008: Bruselj (Bruxelles), Belgija, Mestna hiša, Slovensko slikarstvo po letu 1945 (K)
  • 2009: Ljubljana, Narodna galerija, Risba na Slovenskem I. 1870-1950 (K)
  • 2010: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Iz zbirke UGM
  • 2011: Ljubljana, Bežigrajska galerija 2 (Muzej in galerije mesta Ljubljana), Krog v podobi (K)
  • 2011: Ljubljana, Moderna galerija, 20. stoletje. Kontinuitete in prelomi. Izbor del iz nacionalne zbirke Moderne galerije (1906-1991) (K)
  • 2011: Ljubljana, Narodna galerija, Nove pridobitve 2001-2010 (K)
  • 2012: Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Skoraj pomlad. 100 let slovenske umetnosti
  • 2014: Ljubljana, Narodna galerija, Umetnost za nove dni. Slike iz Vladne umetnostne zbirke (K)


Izobrazba

  • 1917-1925, Šentvid nad Ljubljano, Škofijska klasična gimnazija
  • 1925-1930, Ljubljana, Teološka fakulteta
  • 1930-1934, Praga, Češka, Akademija likovnih umetnosti
  • 1934-1935, Praga, Češka, Akademija likovnih umetnosti, slikarska specialka

Imena učiteljev:

Max Švabinský


Zaposlitev

  • 1929-1973, duhovnik
  • 1935-1945, Šentvid nad Ljubljano, Škofijska klasična gimnazija, profesor risanja (med 1941-1945 se gimnazija preseli v Baragovo semenišče za Bežigradom)
  • 1945-1973, svobodni umetnik

Članstvo v skupinah, umetniških društvih, združenjih:

  • 1937-1943, Ljubljana, Klub neodvisnih slovenskih likovnih umetnikov
  • ok. 1946-1973, Ljubljana, Društvo slovenskih likovnih umetnikov
  • ok. 1949-1973, Beograd, Srbija, Zveza upodabljajočih umetnikov FLR Jugoslavije

Slogovni oris:

postnadrealizem, barvni realizem, abstraktna umetnost

Dela

Znana dela:

  • Fantazija na terasi, 1936, Ljubljana, Moderna galerija
  • Romar, 1936, Ljubljana, Mestna galerija Ljubljana
  • Večer v maju, 1937, Ljubljana, Moderna galerija
  • Marija z Jezusom, 1937, Ljubljana - Dravlje, ž. c. Kristusovega učlovečenja
  • Odisej, 1938, Ljubljana, Zavod sv. Stanislava - Galerija Staneta Kregarja
  • Privid, 1938, Velenje, Galerija Velenje
  • Ojdip, 1939
  • Romarji, 1939, Ljubljana, Moderna galerija
  • Skrivnost večera, 1939, Beograd, Srbija, Muzej suvremene umetnosti
  • Sončnice, 1947, Ljubljana, Moderna galerija
  • Slikar z modelom, 1950, Ljubljana, Zavod sv. Stanislava - Galerija Staneta Kregarja
  • Marija z Jezusom, 1950, Sodražica, ž. c. sv. Marije Magdalene
  • Tihožitje s fazanom (Fazan), 1951, Ljubljana, Moderna galerija
  • Na polju, 1951, Ljubljana, Zavod sv. Stanislava - Galerija Staneta Kregarja
  • Interier, 1952, Ljubljana, Moderna galerija
  • Spomin na francoske katedrale, 1953, Ljubljana, Zavod sv. Stanislava - Galerija Staneta Kregarja
  • Chartrska simfonija, 1953, Ljubljana, Zavod sv. Stanislava - Galerija Staneta Kregarja
  • Fantazija, 1954, Ljubljana, Zavod sv. Stanislava - Galerija Staneta Kregarja
  • Romarji, 1955, Ljubljana, Zavod sv. Stanislava - Galerija Staneta Kregarja
  • Julijsko popoldne, 1955, Ljubljana, Zavod sv. Stanislava - Galerija Staneta Kregarja
  • Potopljeni čoln, 1956, Ljubljana, Moderna galerija
  • Freske v prezbiteriju in na slavoločni steni, 1956, Pivka, c. sv. Petra
  • Sadovnjak v marcu, 1957, Maribor, Umetnostna galerija Maribor
  • Sv. Janez Krstnik in svetopisemski prizori, oltarna slika, 1957, Preska, c. sv. Janeza Krstnika
  • Megleno jutro, 1958, Ljubljana, Zavod sv. Stanislava - Galerija Staneta Kregarja
  • Samotna obala, 1958, Ljubljana, Zavod sv. Stanislava - Galerija Staneta Kregarja
  • Ob rojstvu dneva, 1958, Ljubljana, Zavod sv. Stanislava - Galerija Staneta Kregarja
  • Ikarus, 1958-1959, Ljubljana, Zavod sv. Stanislava - Galerija Staneta Kregarja
  • Zid ustreljenih (Zidovi ustreljenih), 1959, Ljubljana, Moderna galerija
  • Orfej, 1959, Ljubljana, Moderna galerija
  • Zorane njive, 1959, Ljubljana, Zavod sv. Stanislava - Galerija Staneta Kregarja
  • Žalna obala (Evridika), 1960, Ljubljana, Zavod sv. Stanislava - Galerija Staneta Kregarja
  • Osnutki za vitraje v prezbiteriju, 1960, Maribor, frančiškanska c. Marije Matere usmiljenja
  • Sokratova smrt, 1961, Ljubljana, Zavod sv. Stanislava - Galerija Staneta Kregarja
  • freska Marijinega oznanjenja, 1961, Maribor, frančiškanska c. Marije Matere usmiljenja
  • Vitraji, 1961, 1966, 1970, Maribor, stolnica sv. Janeza Krstnika
  • Nostalgija (Lunarna pokrajina), 1962, Ljubljana, Moderna galerija
  • Sgraffito, 1963, Kranj, ž. c. sv. Kancijana in tovarišev
  • Mozaiki, 1963-1972, Ljubljana - Ježica, ž. c. sv. Kancijana in tovarišev
  • Freske, 1964, Ljubljana - Vič, ž. c. sv. Antona Padovanskega - krstna kapela
  • Freske v prezbiteriju, 1964-1965, Maribor, frančiškanska c. Marije Matere usmiljenja
  • Freske v krstilnici, 1965, Šempeter v Savinjski dolini, ž. c. sv. Petra
  • Triptih: Stvarjenje, Odrešenje, Poveličanje, 1965, Ljubljana, Bogoslovno semenišče - kapela
  • Freske v apsidi, 1966, Brežice, ž. c. sv. Lovrenca
  • Vitraji, 1966, Kranj, ž. c. sv. Kancijana in tovarišev
  • Marijino kronanje, oltarna kompozicija, 1967, Cerklje ob Krki, ž. c. sv. Marka
  • Sgraffiti na zunanjščini, 1967, Ljubljana - Bežigrad, ž. c. sv. Cirila in Metoda
  • Freska v prezbiteriju, 1967, Dražgoše, ž. c. sv. Lucije
  • Vroče poletje, 1968, Ljubljana, Moderna galerija
  • Freske v notranjščini, 1968-1972, Odranci, c. sv. Trojice
  • Čas nasilja, 1969, Ljubljana, Zavod sv. Stanislava - Galerija Staneta Kregarja
  • Weekend, 1969, Ljubljana, Zavod sv. Stanislava - Galerija Staneta Kregarja
  • Križani, oltarni nastavek, 1969, Poljane, c. sv. Martina
  • Anton Martin Slomšek, 1969
  • Vitraji, 1969, Celje, kapela Žalostne Matere božje, stolnica sv. Danijela
  • Freska nad vhodom, 1970, Idrija, ž. c. sv. Antona Padovanskega
  • Freska v prezbiteriju, 1970, Cankova, ž. c. sv. Jožefa
  • Osvetljava, 1970, Ljubljana, Zavod sv. Stanislava - Galerija Staneta Kregarja
  • Happening, 1970, Ljubljana, Zavod sv. Stanislava - Galerija Staneta Kregarja
  • Hipi išče srečo, 1970, Ljubljana, Moderna galerija
  • Vitraji, 1970, Sostro, ž. c. sv. Lenarta
  • Vitraj, 1971, Maribor - Tezno, ž. c. sv. Cirila in Metoda
  • Vitraji, 1971, Ljubljana, Bogoslovno semenišče 13 kapela
  • Vitraji, 1971, Rače, ž. c. sv. Jožefa Delavca
  • O čem razmišljaš, Antigona?, 1971, Ljubljana, Moderna galerija
  • Večer ob morju, 1972, Ljubljana, Zavod sv. Stanislava - Galerija Staneta Kregarja
  • Mozaik Rast Cerkve, 1973, Ljubljana, Teološka fakulteta
  • Vitraji, 1974, Ljubljana - Koseze, ž. c. Presvetega Odrešenika
  • Mozaik, 1975, Nazaret, Izrael, bazilika Marijinega oznanjenja


Viri in literatura

Viri:

Dokumentacija-arhiv MG+MSUM, hemeroteka, Stane Kregar.


Literatura:

  • France STELE, Stane Kregar, retrospektivna umetnostna razstava, Moderna galerija, Ljubljana 1950.
  • France STELE, Stane Kregar, umetnostna razstava, Umetnostna galerija Maribor, Maribor 1951.
  • France STELE, Stane Kregar, slikarska razstava, Umetnostna galerija Scorpione, Trst 1951.
  • Špelca ČOPIČ, Stane Kregar v Mali galeriji, Naša sodobnost, 8/5, 1960, str. 474-476.
  • Emilijan CEVC, Kregar, Mala galerija, Ljubljana 1960.
  • Taras KERMAUNER, Od utesnjenosti k svobodi (ob slikarstvu Staneta Kregarja), Perspektive, 4/33-34, 1963-1964, str. 337-361.
  • Stane Kregar (ur. Božica Ćosić), Salon Muzeja savremene umetnosti, Beograd 1967.
  • Marijan TRŠAR, Komponenta prostora v Kregarjevem slikarstvu (po razstavi v Mestni galeriji), Naši razgledi, 17/23, 1968, str. 607-608.
  • Franc RODE, Intervju s Stanetom Kregarjem, Znamenje, 1/5, 1971, str. 169-179.
  • Stane Kregar, retrospektivna razstava 1933-1971 (avtorja besedil: Zoran Kržišnik, Melita Stele - Možina), Moderna galerija, Ljubljana 1971.
  • Janez MESESNEL, Žlahtna subjektivnost. Ob retrospektivni razstavi Staneta Kregarja v Moderni galeriji, Delo, 14/15, 1972, str. 6.
  • Aleksander BASSIN, Stane Kregar, Maribor 1972 (Likovna obzorja, 12).
  • Ivan SEDEJ, Stane Kregar (1906 [sic!]-1973) - slikar, 900 let. Župnija Ljubljana Šentvid, Ljubljana 1991, str. 155-159.
  • Tomaž BREJC, Stane Kregar: risbe, akvareli in gvaši 1953-1968, Bežigrajska galerija, Ljubljana 1993.
  • Ivan SEDEJ, Slikarstvo podobno glasbi, Slovenec, Sobotno branje, 78/59, 1994, str. 28-29.
  • Vesna VELKOVRH BUKILICA, Abstrakcija kot portret nevidnega. Kregarjeva zbirka v šentviškem Zavodu sv. Stanislava, Slovenec, 78/266, 1994, str. 13.
  • Jožica JURKOVNIK, Osnutki za barvna okna, Bežigrajska galerija, Ljubljana 1995.
  • Stane Kregar. Stalna zbirka poklonjenih del (avtorji besedil: Emilijan Cevc, Pavel Pibernik, Alojzij Šuštar), Zavod sv. Stanislava, Ljubljana 1996.
  • Emilijan CEVC, Stane Kregar: osnutki za barvna okna, Zavod sv. Stanislava, Ljubljana 1997.
  • Lev MENAŠE, Neprestan dialog z novimi formami in ikonografijo. Stane Kregar - slike iz zbirk Moderne galerije v Ljubljani, Delo, 40/263, 1998, str. 8.
  • Judita KRIVEC DRAGAN, Slikar večnega hrepenenja. Mojster Stane Kregar, očarljiva uglašenost s kozmičnim, Dnevnik, 48/319, 1998, str. 22.
  • Tomaž BREJC, Raziskave o Kregarjevem nadrealizmu, Zbornik za umetnostno zgodovino, n. v. 36, 2000, str. 9-95. (Ponatis: Tomaž  BREJC, Študije o slovenskem slikarstvu v 20. stoletju, Ljubljana 2010, str. 96-149.)
  • Kregarjevo strmenje k nevidnim obalam. Sakralno slikarstvo. Monografija ob 100-letnici umetnikovega rojstva (avtorji besedil: Milček Komelj, Veselka Šorli Puc 26 et. al.), Ljubljana 2005.
  • Lev MENAŠE, Stane Kregar, Galerija Zala, Ljubljana 2005.
  • Umetnost tridesetih let iz zbirk Moderne galerije Ljubljana. Tretji študijski zvezek: 1938-1941 (ur. Igor Kranjc), Ljubljana 2006.
  • Romar k lepoti. Stane Kregar 1905-1973, spominska razstava (avtorja besedil: Andrej Doblehar, Barbara Jaki), Narodna galerija, Ljubljana, 2013.


General info

Rojstvo 10. november 1905, Zapuže pri Ljubljani
Smrt 1. avgust 1973, Ljubljana
Sorodstvene vezi: bratranec pesnika in umetnostnega zgodovinarja Antona Vodnika
Spol: moški
Poklic: painter
Slogovni oris: postnadrealizem, barvni realizem, abstraktna umetnost

Delovanje

Čas: 2. in 3. četrtina 20. st.
Geografsko področje: Ljubljana