LOVRENC pl. LICHTENBERG (Lorenz von Lichtenberg)
+ 1446
lavantinski knezoškof 1424-1433
krški elekt 1432-1433
lavantinski škof 1438-1444
administrator lavantinske škofije 1444-1446
Po rodu je bil iz kranjske plemiške družine, imenovane po gradu Lichtenberg pri Litiji. Leta 1420 se omenja kot kanonik v Salzburgu, 1424 je postal lavantinski škof. Leta 1432 ga je krški kapitelj na zahtevo vojvode Friderika V. Avstrijskega, čigar kancler je bil, izvolil za škofa v Krki, vendar pa je salzburški nadškof Johann Reisberg za to mesto izbral Hermanna Gnasa (ta je po poravnavi dobil lavantinsko škofijo), papež Evgen IV. pa 1433 na ta položaj naposled imenoval tretjega kandidata, Johanna Schallermanna. Lichtenberg se je moral umakniti, vendar uprave krških posestev na Štajerskem in Kranjskem ni spustil iz rok. Leta 1438 je nato še drugič zasedel lavantinsko katedro; od leta 1444, ko je bil imenovan za oglejskega (proti)patriarha, se navaja kot administrator lavantinske škofije.
Portret (dvojni, desno), olje/platno, 118 x 145 cm
»Portret« predstavlja škofa v dopasnem izrezu. Upodobljenec je postavljen pred nevtralno ozadje in rahlo zasukan v gledalčevo levo stran. Nosi škofovski ornat in pontifikalne insignije. Likovno poudarjena je brokatna kazula z rastlinskim vzorcem, s podobno motiviko je okrašena tudi mitra, pastorale z vitičasto voluto in zvezdo na sredini, ki ga škof drži v desnici, je močno predimenzioniran. Golobradi mož z lasmi do ramen je srednjih let in nekoliko robatega, nejevoljnega videza. Predstavitev srednjeveške osebe je baročna. Slika je likovno okorna in poudarjeno ornamentalna.
Podnapis: LAVRENTIUS EP[ISCOP]US LAVANTINAM / USQUE AD AN[N]UM 1433 DEINDE / EP[ISCOP]VS GURCENSIS CREATUR.
Literatura: Karlmann TANGL, Reihe der Bischöfe von Lavant, Klagenfurt 1841, str. 139-143; Franc KOVAČIČ, Zgodovina Lavantinske škofije (1228-1928), Maribor 1928, str. 179-182; France M. DOLINAR, Lorenz von Lichtenberg, Die Bischöfe des Heiligen Römischen Reiches 1198 bis 1448. Ein biographisches Lexikon (ur. Erwin Gatz, Clemens Brodkorb), Berlin 2001, str. 338.
Ana Lavrič
(19. 11. 2014)
