RUDOLF baron RÜDESHEIM (Rudolf Freiherr von Rüdesheim)
1402-1482
lavantinski škof 1463-1468
vroclavski škof 1468-1482
Rojen je bil v Rüdesheimu ob Renu kot meščanski sin. Bil je klerik škofije Mainz, študiral je filozofijo v Heidelbergu in cerkveno pravo v Rimu, kjer je 1428 doktoriral. Leta 1429 je postal prošt pri Sv. Pavlu v Wormsu in 1435 tamkjašnji stolni kanonik. Kot zastopnik kapitlja se je 1433 udeležil koncila v Baslu, kjer se je seznanil in spoprijateljil z Enejem Silvijem Piccolominijem, poznejšim papežem Pijem II. Tu je postal avditor rimske rote, pozneje tudi avditor komore. Na koncilu se je zavzemal za sporazum med papežem Evgenom IV. in koncilom. Bolj rimsko se je usmeril v času Pija II., ki ga je 1463 potrdil za lavantinskega škofa. Kot papeški legat je opravil več pomembnih cerkvenopolitičnih poslanstev (v Nemčiji, na Češkem in Poljskem), mudil se je tudi v Vroclavu, kjer je na željo kapitlja leta 1468 zasedel škofovsko katedro (pokopan je v tamkajšnji stolnici). Bil je ugledna oseba na dvoru Friderika III. Leta 1441 je bil povzdignjen v baronski stan. Čeprav je bil eden najznamenitejših lavantinskih škofov (odlikoval se je po izobrazbi, zanimanju za umetnost in klasične študije ter kot diplomat), njegovo delovanje za škofijo ni imelo večjega pomena, v Vroclavu pa je pustilo globoke sledi (mdr. je obnovil številne v hustiski vojni uničene cerkve in ustanovil vrsto novih fara).
Portret (dvojni, desno), olje/platno, 117 x 144 cm
»Portret« predstavlja škofa v dopasnem izrezu. Upodobljenec je postavljen pred nevtralno ozadje in zasukan v gledalčevo levo stran, medtem ko pogled usmerja v desno. Nosi korno oblačilo, tj. roket, moceto in modni ovratnik, in je brez pontifikalnih insignij ter tudi brez drugih posebnih oznak. Levico ima položeno na gledalcu nevidno oporo. Mož ima kratko pristrižene lase, brke in krajšo brado, pogled pa razkriva trdnost in odločnost njegovega značaja. Slikar je cerkvenega dostojanstvenika prezentiral kot portret humanista.
Podnapis: RVDOLPHVS NOBILIS DE RVDISHAIM EP[ISCOP]VS / ET PRINCEPS LAVANTINVS FVIT ALIQVAM/DIV PER GERMANIA[M] ET BOHEMIA[M] LEGA/T9 AP[OSTO]LIC9 TANDE[M] TRANSIIT AD EP[ISCOP]ATV[M] VRA=/TISLAVIENSEM A:o 1468.
Literatura: Karlmann TANGL, Reihe der Bischöfe von Lavant, Klagenfurt 1841, str. 169-174; Franc KOVAČIČ, Zgodovina Lavantinske škofije (1228-1928), Maribor 1928, str. 183-184; Jan KOPIEC, France M. DOLINAR, Rüdesheim Rudolf, Die Bischöfe des Heiligen Römischen Reiches 1448 bis 1648. Ein biographisches Lexikon (ur. Erwin Gatz, Clemens Brodkorb), Berlin 1996, str. 601-603.
Ana Lavrič
(19. 11. 2014)
