ALBERT pl. PRIAMIS (Albert von Priamis)
ok. 1605-1654
lavantinski knezoškof 1640-1654
Rojen je bil v kraju S. Maria v Vall Lagerina v trentski škofiji očetu Hyppolitu in materi Lucretii. Šolal se je pri jezuitih v Gradcu, nato v Rimu, kjer je bil v letih 1622-1627 gojenec zavoda Collegium Germanicum, in Perugii, kjer je leta 1630 dosegel doktorat iz teologije. Pozneje je postal prošt v Brežah, koroški arhidiakon s sedežem v Velikovcu in salzburški generalni vikar za Koroško. Lavantinsko katedro je zasedel leta 1640. Poskrbel je za popravilo škofijskih stavb, deloma obnovil stolnico in dal pri Šentandražu postaviti loretsko kapelo. Umrl je v Gradcu, pokopali pa so ga v šentandraški stolnici.
Portret (dvojni, desno), olje/platno, 118,5 x 146 cm
»Portret« predstavlja škofa v dopasnem izrezu. Upodobljenec je postavljen pred nevtralno ozadje in obrnjen v gledalčevo desno stran. Nosi korno oblačilo, tj. roket, moceto in modni ovratnik, je brez pontifikalnih insignij, označen pa je z grbom v desnem zgornjem kot slike. V desnici, položeni na gledalcu nevidno oporo, drži molitveno knjižico, drugih posebnih oznak nima. Mož srednjih let ima kratko pristrižene lase, brke in kozjo bradico. Obrazne poteze razkrivajo praktično, realistično osebo. Slikar je cerkvenega dostojanstvenika predstavil kot humanističnega izobraženca.
Podnapis: ALBERTVS DE PRIAMIS PRIVS PRAEPOSITVS MONTIS S. VIR=/GILII FRISACI ET ARCHIDIACONVS SVP[ERIOR]IS DEINDE INFERIORIS / QVOQ. CARINTIAE ET PRAEPOSITVS IN VÖLKENMARKT TANDEM / EP[ISCOP]VS ET PRINCEPS LAVANTINVS CELS. ET R[EVERENDISSI]MI PRINCIPIS / PARIDIS ARHI[EPISCO]PI. SALISB. PER CARINTIAM VICARIVS / GENERALIS VIR PIVS ET DOCTVS OBŸT AN[N]O 1654 / DIE 8 SEPT.
Literatura: Karlmann TANGL, Reihe der Bischöfe von Lavant, Klagenfurt 1841, str. 267-272; Franc KOVAČIČ, Zgodovina Lavantinske škofije (1228-1928), Maribor 1928, str. 297; France M. DOLINAR, Priamis Albert, Die Bischöfe des Heiligen Römischen Reiches 1648 bis 1803. Ein biographisches Lexikon (ur. Erwin Gatz, Stephan M. Janker), Berlin 1990, str. 351-352.
Ana Lavrič
(19. 11. 2014)
