30. MAKSIMILIJAN GANDOLF baron KUENBURG

MAKSIMILIJAN GANDOLF baron KUENBURG (Maximilian Gandolf Freiherr von Kuenburg)

1622-1687

lavantinski knezoškof 1654-1664

sekovski knezoškof 1665-1668

salzburški knezonadškof 1668-1687

 

Rodil se je v Gradcu štajerskemu vicedomu Reinprechtu Moritzu in Heleni rojeni Schrattenbach. Pripadal je stari koroški družini, iz katere je izšla vrsta škofov in drugih cerkvenih dostojanstvenikov. Študiral je v Gradcu, doktorat iz teologije pa je leta 1644 dovršil v Rimu. Užival je kanonikata v Eichstättu in Salzburgu ter postal predsednik salzburškega konzistorija. Leta 1654 je bil imenovan in 1655 posvečen za lavantinskega škofa, 1665 je zasedel sekovski škofovski sedež, 1668 pa nadškofovskega v Salzburgu. Leta 1686 je bil povišan v kardinala. V Šentandražu je dal sestaviti seznam lavantinskih škofov (spisal ga je stolni dekan, poznejši prošt Avguštin Mayr) in naslikati njihove portrete. Leta 1661 je v mestni župnijski cerkvi v Wolfsbergu posvetil oltar sv. Antona. Skrbel je za šolski pouk in ustanavljal nove vikariate. Kot salzburški nadškof je lavantinskim škofom kupil in podaril posestvo Thürn. Ustanovil in zgradil je avguštinska samostana v Halleinu in Tittmoningu ter kolegiatno cerkev v Seekirchnu, v Salzburgu je vpeljal teatince in začel graditi njihov samostan, dokončal je stolnico ter postavil dvorec (»der lange Hof«) in biblioteko, nedaleč od mesta pa zgradil romarsko cerkev Maria Plain. Pokopan je v salzburški stolnici, njegovo srce pa je shranjeno pri Maria Plain.

 

Portret (dvojni, levo), olje/platno, 117 x 144 cm

Portret škofa v dopasnem izrezu predstavlja konkretno osebo in je v potretni galeriji lavantinskih škofov prvi, ki je naslikan po modelu. Upodobljenec je postavljen pred nevtralno ozadje v nišasto oblikovano svetlo polje, obrnjen je v gledalčevo levo stran, medtem ko pogled usmerja na desno. Nosi korno oblačilo, tj. roket, moceto in modni ovratnik, poleg tega je ogrnjen s plaščem (cappa magna), ki še poudarja njegovo dostojanstvo. V levici drži molitvenik, pred njim pa na polici oziroma mizici stoji z dragimi kamni okrašena mitra. Ker preseva skoznjo draperija, je očitno, da je bila doslikana pozneje, s čimer je bila podoba kompozicijsko usklajena s pendantom na desni polovici platna. Škof krepke postave ima do ramen segajoče lase, kratke brčice in ozko kozjo bradico. Obrazne poteze so izrazito karakterne; razkrivajo odločnega in aktivnega moža zrelih let. Podoba je zasnovana kot baročni reprezentančni portret.

Podnapis: CELSISSIMVS ET REVERENDISIMVS S: R: I: PRINCEPS MAXI/milianus Gandolphus ex S: R: I: Comitibus de Kÿenburg, Qui sub Lavantina / Mitra Per Decen[n]ium Virtutum Radios Velut Lumen Super Candelabrum / Positum Spargens. Postea ad Episcopatum Seccoviensem Vocatus, Tandem / Archi-episcopalem Tiaram Salisburgensem Adeptus est Anno MDCLXVIII / Arce Türn à S: [ 26] Successoribus Episcopis Coempta.

 

Literatura: Karlmann TANGL, Reihe der Bischöfe von Lavant, Klagenfurt 1841, str. 273-286; Franc KOVAČIČ, Zgodovina Lavantinske škofije (1228-1928), Maribor 1928, str. 298-299; Franz ORTNER, Kuenburg Maximilian Gandolf, Die Bischöfe des Heiligen Römischen Reiches 1648 bis 1803. Ein biographisches Lexikon (ur. Erwin Gatz, Stephan M. Janker), Berlin 1990, str. 247-249.

 

Ana Lavrič

(19. 11. 2014)