LEOPOLD ANTON ELEUTERIJ državni baron FIRMIAN (Leopold Anton Eleutherius Reichsfreiherr von Firmian)
1679-1744
lavantinski knezoškof 1718-1724
sekovski knezoškof 1724-1727
imenovan za ljubljanskega knezoškofa 1727
salzburški knezonadškof 1727-1744
Izšel je iz stare tirolske plemiške družine. Rodil se je Franzu Wilhelmu, tedaj cesarskemu poslaniku na bavarskem dvoru, in Marii Magdaleni Viktorii rojeni grofici Thun, sestri salzburškega nadškofa Johanna Ernsta Thuna. Zaradi sorodstvenih zvez je že v deških letih prišel na salzburški dvor. Študiral je v Innsbrucku, Salzburgu in Rimu (v zavodu San Apollinare). Ko se je vrnil v Salzburg, je postal prošt pri Mariji Snežni, leta 1713 pa stolni dekan. Leta 1718 je prevzel lavantinsko škofijo, ki jo je skušal reformirati s strogimi predpisi za tamkajšnji kler. Reformna prizadevanje je v sodelovanju z graškimi jezuiti nadaljeval tudi kot sekovski škof. Leta 1727 ga je cesar Karel VI. imenoval za ljubljanskega škofa, vendar pa je bil še pred papeško potrditvijo v Salzburgu izvoljen za nadškofa. Kot salzburški nadpastir si je prizadeval za okrepitev oblasti in dušno pastirstvo, pospeševal je bratovščine in češčenje sv. Janeza Nepomuka (na več krajih je dal postaviti njegov kip). Opiral se je zlasti na redovnike, njegov čas pa je najbolj zaznamoval veliki pregon protestantov. V Salzburgu se je izkazal tudi kot graditelj (mdr. je dokončal grad Kleßheim in zgradil grad Leopoldskron). Pokopan je v stolnici pred oltarjem sv. Rešnjega telesa.
Portret (dvojni, desno), olje/platno, 117,5 x 144 cm
Portret škofa v dopasnem izrezu predstavlja konkretno osebo, naslikano po modelu. Upodobljenec je postavljen pred nevtralno ozadje in obrnjen v gledalčevo desno stran, medtem ko pogled usmerja na levo. Nosi korno oblačilo, tj. roket, hermelinasto moceto in modni ovratnik (prosojen bel rabat), poleg tega je ogrnjen s plaščem (cappa magna), ki še poudarja njegovo dostojanstvo. Čez hermelin ima obešen pektorale z dragimi kamni, ki se ga dotika z desnico. Za škofom je postavljena delno vidna z dragimi kamni okrašena mitra. Škof je gladko obrit in nosi nakodrano na ramena segajočo periko. Njegov pogled in poteze izražajo odločnost, vztrajnost in avtoriteto. Podoba je zasnovana kot baročni reprezentančni portret.
Podnapis: LEOPOLDVS EX LIBERIS BARONIBVS DE FIRMIAN AD: / Cathedram Lavantinam Evectus est An[n]o Incarnationis Dominicae M: D: CC / XVIII. Qui Gradatim Ad maiora Vocatus Translatus est ad Infulam Secca:/viensem Primum Dein Verò ad Episcopatum Labacensem Tandem / Vnanimi Voto in Archi=episcopum Salisburgensem Electus Octodecim / An[n]os ut Excelsus Princeps Partes Omnes Explevit Donec Anno / Domini M: D: CC: XLIIII [ 26] Morte Mutauit.
Literatura: Karlmann TANGL, Reihe der Bischöfe von Lavant, Klagenfurt 1841, str. 313-315; Franc KOVAČIČ, Zgodovina Lavantinske škofije (1228-1928), Maribor 1928, str. 302; Franz ORTNER, Firmian Leopold Anton Eleutherius, Die Bischöfe des Heiligen Römischen Reiches 1648 bis 1803. Ein biographisches Lexikon (ur. Erwin Gatz, Stephan M. Janker), Berlin 1990, str. 111-113.
Ana Lavrič
(19. 11. 2014)
