JOŽEF FRANC ANTON državni grof AUERSPERG (Joseph Franz Anton Reichsgraf von Auersperg)
1734-1795
lavantinski knezoškof 1763-1773
krški knezoškof 1773-1784
passavski knezoškof 1784-1795
Rojen je bil na Dunaju kot prvi od osmih otrok Heinricha Josepha kneza Auersperga in Marie Franziske Antonije grofice Trautson in Falkenstein. Filozofijo je študiral na Dunaju, teologijo v Rimu. Leta 1752 je dobil passavski in 1753 salzburški kanonikat, 1757 pa proštijo Ardagger. Ko je leta 1763 zasedel lavantinsko katedro, so mu pripadli proštija in vicedominat v Brežah ter generalni vikariat za Koroško, z dovoljenjem papeža, ki mu je dal spregled zaradi nezadostne starosti (ob imenovanju za škofa je bil star šele 29 let), pa je obdržal tudi dotedanje prebende. Zaradi gmotnih težav se je že leta 1764 hotel škofiji odpovedati, vendar je na prigovarjanje nadškofa Schrattenbacha vztrajal do 1773, ko je postal krški škof. Leta 1768 je v Šentandražu z velikimi stroški popravil škofijsko palačo, ki jo je poškodoval potres; obdal jo je z vrtom in jo znotraj sijajneje uredil. V letih 1766 in 1767 je v imenu nadškofa na Dunaju vodil pogajanja za sporazum med vlado in Salzburgom. Kot vnet razsvetljenec in jožefinec je pospeševal šolstvo in odpravljal baročne oblike ljudske pobožnosti. Versko je preoblikoval zlasti krško škofijo, ki je tako postala vzorčni model jožefinske cerkvene reforme, medtem ko se je pozneje kot passavski škof (v njegovem času je passavska škofija izgubila avstrijski del ozemlja in se tako skrčila za dve tretjini) udejstvoval predvsem na finančnem, upravnem, študijskem in kulturnem področju. Leta 1789 je postal kardinal. Pokopan je v grobnici passavske stolne cerkve.
Portret (enojni), olje/platno, 114 x 72,5 cm
Portret škofa v dopasnem izrezu predstavlja konkretno osebo, naslikano po modelu. Upodobljenec stoji pred nevtralnim ozadjem, ki ga na levi strani poživlja vezen zastor. Gleda frontalno, obrnjen pa je v gledalčevo desno stran. Nosi korno oblačilo: roket, moceto in modni ovratnik (prosojen črn rabat). Roket je sešit iz prefinjenih drobnih čipk. Čez moceto ima obešen z dragimi kamni okrašen pektorale. Levico polaga na prsi, v desnici drži biret, v katerem so nanj naslovljena pisma (An / Den Hochwürdigst: Hochge=/Bohrnen Herrn Herrn Joseph Franz Anton, des / Heyl: Röm: Reichs fürsten / und Bischoffen zu Lavant, / aus dem füst: Haus v[on] Auersperg etc. etc. // An Ihro Hochge.). Je gladko obrit in ima urejeno modno pričesko s svitkom. Zdi se nekoliko brezizrazen in izrazito birokratskega značaja. Podoba sicer ohranja baročni aranžma, je pa bolj suhoparna.
Podnapis: Josephus. Franc: Ant: ê Prosapia S. R. I. Principum ab Auersperg antê Virtute, quam Canonica aetate / ad Episcopatum maturus XXXI jan: Anno MDCCLXIII, Ecclesiae Lavantinae Desponsatus, in Tractandis / Spiritualibus, ac Temporalibus Laboriosus, accuratus, ac Dexterrimus, Clericalis et Regularis Disciplinae / Zelator eximius. Singulari amorem Sui, Timoremq[ue] Temperandi arte ab omnibus magni habitus, / ad Caesareo=Regiam Maiestatem Mariam Theresiam pro im[m]unitate, et juris Dictione Ecclesiastica / legatione Functus, inde magnopere, adauctâ Nominis sui gloriâ, Episcopali Palatio Flumen / Versus altius sublato, et Uiridario Circumducto, interiori etiam Structura magnificentius / Coordinatâ hic inferioribus Scholis et Clagenfurthi Studiô theologiae Speculativo=Dogmaticae introductô / XXXI. Jan. Anno MDCCLXXIII in Gurcensi Episcopatu Confirmatus, peren[n]e [ 26].
Literatura: Karlmann TANGL, Reihe der Bischöfe von Lavant, Klagenfurt 1841, str. 329-334; Franc KOVAČIČ, Zgodovina Lavantinske škofije (1228-1928), Maribor 1928, str. 306-308; August LEIDL, Auersperg Joseph Franz Anton, Die Bischöfe des Heiligen Römischen Reiches 1648 bis 1803. Ein biographisches Lexikon (ur. Erwin Gatz, Stephan M. Janker), Berlin 1990, str. 19-21.
Ana Lavrič
(20. 11. 2014)
