JOŽEF FRANC ANTON državni grof AUERSPERG (Joseph Franz Anton Reichsgraf von Auersperg)
1734-1795
lavantinski knezoškof 1763-1773
krški knezoškof 1773-1784
passavski knezoškof 1784-1795
Rojen je bil na Dunaju kot prvi izmed osmih otrok Heinricha Josepha kneza Auersperga in Marie Franziske Antonie grofice Trautson in Falkenstein. Filozofijo je študiral na Dunaju, teologijo v Rimu. Leta 1752 je dobil passavski in 1753 salzburški kanonikat, 1757 pa proštijo Ardagger. Ko je leta 1763 zasedel lavantinsko katedro, so mu pripadli proštija in vicedominat v Brežah ter generalni vikariat za Koroško, z dovoljenjem papeža, ki mu je dal spregled zaradi nezadostne starosti (ob imenovanju za škofa je bil star šele 29 let), pa je obdržal tudi dotedanje prebende. Zaradi gmotnih težav se je že leta 1764 hotel škofiji odpovedati, vendar je na prigovarjanje nadškofa Schrattenbacha vztrajal do 1773, ko je postal krški škof. Leta 1768 je v Šentandražu z velikimi stroški popravil škofijsko palačo, ki jo je poškodoval potres; obdal jo je z vrtom in jo znotraj sijajneje uredil. V letih 1766 in 1767 je v imenu nadškofa na Dunaju vodil pogajanja za sporazum med vlado in Salzburgom. Kot vnet razsvetljenec in jožefinec je pospeševal šolstvo in odpravljal baročne oblike ljudske pobožnosti. Versko je preoblikoval zlasti krško škofijo, ki je tako postala vzorčni model jožefinske cerkvene reforme, medtem ko se je pozneje kot passavski škof (v njegovem času je passavska škofija izgubila avstrijski del ozemlja in se tako skrčila za dve tretjini) udejstvoval predvsem na finančnem, upravnem, študijskem in kulturnem področju. Leta 1789 je postal kardinal. Pokopan je v grobnici passavske stolne cerkve.
Portret (enojni), olje/platno, 114 x 72,5 cm
Portret škofa v tričetrtinskem izrezu predstavlja konkretno osebo, naslikano po modelu. Upodobljenec, označen z grbom na levi strani, sedi na oblazinjenem naslonjaču pred zastorom z vezeno obrobo. Obrnjen je v gledalčevo levo stran, glavo ima zasukano rahlo v desno. Nosi korno oblačilo: roket, moceto in modni ovratnik (prosojen črn rabat). Roket je sešit iz prefinjenih drobnih čipk. Okrog vratu ima obešen z dragimi kamni okrašen pektorale. Sedi ob mizici, na katero je naslonil levico s pismom, ki je naslovljeno nanj (An / Den Hochwürdigst: Hochge=/Bohrnen Herrn Herrn / Joseph Franz Anton, des / Heyl: Röm: Reichs fürsten / und Bischoffen zu Lavant / aus den füst: Haus v[on] / Auersperg etc. etc. // An Ihre hoch.), in veliko knjigo, ki jo drži z desnico. Ob knjigi na pismu (razbrati je mogoče naslovljenca: Zum Hoch 26 fürsten 26 Pischoffen zu Lavant. St. Andree) stoji zvonček. Je gladko obrit in gladko počesan. Ker nima urejene modne pričeske, deluje bolj spontano, portret pa je tudi zaradi posnemanja reprezantančnih baročnih vzorov manj suhoparen.
Literatura: Karlmann TANGL, Reihe der Bischöfe von Lavant, Klagenfurt 1841, str. 329-334; Franc KOVAČIČ, Zgodovina Lavantinske škofije (1228-1928), Maribor 1928, str. 306-308; August LEIDL, Auersperg Joseph Franz Anton, Die Bischöfe des Heiligen Römischen Reiches 1648 bis 1803. Ein biographisches Lexikon (ur. Erwin Gatz, Stephan M. Janker), Berlin 1990, str. 19-21.
Ana Lavrič
(20. 11. 2014)
