43. FRANC KSAVER državni grof - od 1776 knez BREUNER

FRANC KSAVER državni grof - od 1776 knez BREUNER (Franz de Paula Xaver Ludwig Jakob Reichsgraf / 1776 Fürst von Breuner)

1723-1797

lavantinski knezoškof 1773-1777

chiemseejevski knezoškof 1786-1797

 

Rojen je bil v Gradcu kot četrti od osmih otrok Karla Adama in Marie Josephe rojene grofice Starhemberg. Od leta 1743 je bil član regensburškega, od 1746 salzburškega in od 1756 passavskega stolnega kapitlja (regensburški prebendi se je odrekel 1766, passavski pa 1788). V letih 1768-1773 je opravljal službo passavskega oficiala za področje pod Anižo. Leta 1773 ga je salzburški nadškof Hieronymus Colloredo, njegov bratanec, imenoval za lavantinskega škofa. Kot škof je s papeškim dovoljenjem obdržal kanonikate, dobil je tudi proštijo sv. Mavricija v Brežah in hkrati postal salzburški generalni vikar za Koroško. V Šentandražu si je prizadeval za skrbno upravo škofije in se lotil gradbenih del: olepšal je stolnico ter dal popraviti škofijsko palačo in druga poslopja. Ko je bil ob koncu leta 1776 v Salzburgu izvoljen za stolnega dekana, se je naslednje leto škofiji odpovedal, še pred tem pa mu je Colloredo pridobil naslov kneza »ad personam«. Kot dekan je stal na strani Colloreda, zaradi očitkov, da dela proti interesom kapitlja, pa je leta 1781 resigniral. Colloredo ga je nato 1786 imenoval za škofa na Chiemsseju; pod njim so bile v letih 1788-1790 v škofiji zaprte oziroma podrte številne podružnične cerkve. Breuner je umrl v Salzburgu; pokopan je v tamkajšnji stolnici.

 

Portret (enojni), olje/platno, 114 x 76 cm

Portret škofa v dopasnem izrezu predstavlja konkretno osebo, naslikano po modelu. Upodobljenec stoji pred nevtralnim ozadjem, obrnjen je v gledalčevo desno stran, pogled pa usmerja frontalno. Nosi korno oblačilo: roket, moceto in modni ovratnik (prosojen črn rabat). Čez moceto ima obešen pektorale z drobnim ornamentom. V rokah drži biret, v katerega je položil knjižico. Je gladko obrit in ima modno pričesko s svitkom. Njegov videz je dobrodušen, vendar tudi birokratski. Podoba je uradniško toga in brez notranje dinamike.

Podnapis: REV[ERENDISSI]MVS ET CEL[SISSI]MVS D: D: FRANCISCVS XAVER Â PROSAPIA S: R: I: COMITVM / â Breuner, ante Viennae officialis Passauiensis in Spiritualibus 30ma[m] Septembr[is] An[n]o [1]773 nominatus Ep[isco]pus / et S: R: I: Princeps Lavantinus, integerrimi animi Candore, genuino in Deum pietate, et sincerae virtutis exem=/plo se Formam Gregi exhibens per Trien[n]ium et octomestre, quo praefuit, omnium animos amore, et re=/verentia sibi devinctos habuit, multisq[u]e hominum millibus quaqua Versus per Lavanti=/num, Teinacensem, Gamundanum, et frisacensem districtus in fide Confirmatis, Constitutis / in Carinthiae Metropoli Clericalis disciplinae Censoribus, dum Episcopali officio sedulus incum=/bit, ad Decanale officium in metropolitana Salisburgensi Ecclesia Vocat[u]s, Episcopatu Cedens, Sin=/gulare apud omnes Sui reliquid Desiderium. Iam ê Principe Lavantino S: R: I: Princeps â / Breuner.

 

Literatura: Karlmann TANGL, Reihe der Bischöfe von Lavant, Klagenfurt 1841, str. 337-338; Franc KOVAČIČ, Zgodovina Lavantinske škofije (1228-1928), Maribor 1928, str. 308; Erwin NAIMER, Breuner Franz de Paula Xaver Ludwig Jakob, Die Bischöfe des Heiligen Römischen Reiches 1648 bis 1803. Ein biographisches Lexikon (ur. Erwin Gatz, Stephan M. Janker), Berlin 1990, str. 45-46.

 

Ana Lavrič

(20. 11. 2014)