VINCENC JOŽEF grof - od 1788 knez SCHRATTENBACH (Vinzenz Joseph Franz Sales Graf / 1788 Fürst von Schrattenbach)
1744-1816
lavantinski knezoškof 1777-1790, 1795-1800
brnski škof 1800-1816
Rojen je bil v Brnu kot sedmi od dvanajstih otrok Franza Antona Xaverja grofa Schrattenbacha in Marie Josephe Walpurge grofice Wrbna in Freudenthal. Njegov stric je bil Siegmund Christoph, salzburški nadškof, iz rodovine pa je izšlo še več cerkvenih dostojanstvenikov. Leta 1751 je vstopil v Collegium Theresianum na Dunaju, pozneje je ob podpori strica študiral v Salzburgu, kjer je leta 1762 postal član stolnega kapitlja, 1771 pa predsednik dvornega sveta. Leta 1773 je zasedel lavantinsko škofovsko stolico. S papeškim dovoljenjem je obdržal salzburški kanonikat, dobil pa še proštijo sv. Mavricija in vicedominat v Brežah, generalni vikariat za Koroško in (leta 1781) gosposvetsko proštijo. Z novo ureditvijo in razmejitvijo škofij pod Jožefom II. se je lavantinska škofija razširila na spodnjo Štajersko, ki je pred tem spadala pod Gorico in Ljubljano, in je glede na večinsko prebivalstvo postala slovenska. Leta 1786 je, dotlej salzburška lastniška, dobila status samostojne škofije v okviru salzburške cerkvene province. Prenosa škofijskega sedeža iz Šentandraža v Celje, ki ga je predlagala vlada, Schrattenbach ni izvedel. Ko je bil leta 1788 izvoljen za stolnega prošta v Salzburgu, se je leta 1790 škofiji odpovedal, vendar jo je na prošnjo klera in cesarja Franca II. čez pet let znova prevzel. Z blagim značajem, prijaznostjo in skromnostjo se je duhovščini in vernikom zelo priljubil (poleg Slomška je bil najbolj priljubljen škof v lavantinski škofiji), od vlade pa si je prislužil ukor, ker ni bil birokratski izvajalec jožefinskih reformnih ukrepov. V Šentandražu je dal popraviti škofijsko palačo in druge škofijske stavbe. Znova je pozidal tudi pristavo v Wolfsbergu, ki je leta 1798 pogorela, in dobrohotno podprl meščane, katerih hiše je s pristavo vred uničil požar. Leta 1800, ko je postal škof v Brnu, se je vrnil v domovino, kjer je tudi umrl.
Portret (enojni), olje/platno, 139 x 95 cm
Portret škofa v tričetrtinskem izrezu predstavlja konkretno osebo, naslikano po modelu. Upodobljenec sedi pred nevtralnim ozadjem, rahlo je zasukan v gledalčevo levo stran, obraz in pogled sta skoraj frontalna. Nosi korno oblačilo: roket, moceto in modni ovratnik (prosojen črn rabat). Roket obrobljajo široke čipke. Okrog vratu ima obešen preprosto oblikovan zlat pektorale. Z levico se opira na naslonilo stola, desnico, v kateri drži pokrivalo, pa naslanja na mizo, ob kateri sedi. Na mizo je položena tudi neka listina (morda načrt). Škof je gladko obrit in ima urejeno modno pričesko s svitkom. Obrazne poteze in pogled nazorno razkrivajo njegovo osebno dobrohotnost, milino in prijaznost, zato ima sicer uradni reprezentančni portret tudi močno osebno noto.
Podnapis: Celsissimus, ac Reverendissimus Vincentius Josephus ex antiquissima Prosapia S: R: I: Comitum de Schrattenbach 31:ma Maÿ 1777 ad Episcopatum Lavantinum nominatus, cujus opera, / et studio Augustissimus Imperator Josephus II Praeposituram Saliensem Episcopali Mensae anno 1781 in perpetuum addixit, Electus deinde Ecclesiae Metropolitanae Salisburgensis / Praepositus 29. Febr: 1790 Episcopatum resignavit. Augustissimi Imperatoris Francisci II Clero, et populo supplicante, votis, defuncto ejus Successore Celsiss:mo et Rev:mo / Gandolpho Ernesto fuit ad hanc Episcopalem Cathedram 25. Junÿ 1795 redux. Dominus in subditos benevolus Benefactor magna Civitatis parte igne vastatae insignis, / Princeps in Conversatione amabilis Pater pauperibus intentus, Episcopus in praedicando verbum Dei Zelosus, sic clerum, et populum, verbo, et exemplo aedificabat, / et depositum fidei critico tempore illibatum custodivit et ad Successorem transmeare fecit. Ad jdem Episcopale munus Brunam ab eodem Augustissimo vocatus 25. octobris 1800 abiit. / I. P: Jusch Dec: Lav: et Can: Rud:
Literatura: Karlmann TANGL, Reihe der Bischöfe von Lavant, Klagenfurt 1841, str. 339-343, 346-348; Franc KOVAČIČ, Zgodovina Lavantinske škofije (1228-1928), Maribor 1928, str. 308-310; France M. DOLINAR, Schrattenbach Vinzenz Joseph Franz Sal., Die Bischöfe der deutschsprachigen Länder 1785/1803 bis 1945. Ein biographisches Lexikon (ur. Erwin Gatz), Berlin 1983, str. 671-672.
Ana Lavrič
(20. 11. 2014)
