JOŽEF GANDOLF ERNEST grof KUENBURG (Joseph Ernest Gandolph Graf von Kuenburg)
1737-1793
lavantinski knezoškof 1790-1793
Rojen je bil v Gradcu kot šesti izmed štirinajstih otrok Johanna Franza Ludwiga grofa Kuenburga in Marie Anne Theresie rojene Herberstein. V letih 1754-1758 je kot gojenec Germanika (Collegium Germanicum) študiral v Rimu, nato je vpisal pravo na univerzi v Salzburgu. Bil je kanonik v Augsburgu, salzburški stolni kapitular ter stolni dekan in vladni namestnik v Ellwangenu. Leta 1790 je zasedel lavantinsko katedro; zaradi nizkih dohodkov škofije je obdržal kanonikat v Salzburgu, dobil pa tudi proštijo sv. Mavricija in salzburški vicedominat v Brežah ter proštijo pri Gospe Sveti (pripadel bi mu sicer tudi generalni vikariat, a je bil z novo razmejitvijo škofij ukinjen). V njegovem času se je v škofiji, ki se je z jožefinsko regulacijo leta 1786 razširila na spodnjo Štajersko, kazalo vse večje pomanjkanje slovenskih duhovnikov, situacija pa je odpirala tudi nacionalno vprašanje; Gandolf je v zvezi s pastoralnimi potrebami duhovščini razposlal posebno okrožnico. Zaradi bolezni sam ni mogel veliko storiti, je pa popravil in okrasil škofovsko cerkev Marije Loretske. Umrl je za prsno vodenico; pokopali so ga v Križevi kapeli stolnice v Šentandražu.
Portret (enojni), olje/platno, 121,5 x 75,5 cm
Portret škofa v skoraj tričetrtinskem izrezu predstavlja konkretno osebo, naslikano po modelu. Upodobljenec stoji pred nevtralnim ozadjem, obrnjen je v gledalčevo desno stran, pogled pa usmerja frontalno. Nosi korno oblačilo: roket, moceto in modni ovratnik (prosojen črn rabat). Roket obrobljajo široke čipke. Okrog vratu ima obešen pektorale z drobnim ornamentom in dragimi kamni. Stoji ob mizici, na katero je položena neka listina. V desnici drži biret. Je gladko obrit in ima urejeno modno pričesko s svitkom. Obrazne poteze razkrivajo prijaznega in živahnega moža, kar sicer uradnemu portretu daje tudi zaznavnejšo osebno noto.
Podnapis: Gandolphus Ernestus e S. R. I. Comitibus de Kuenburg Eccl:ae Metropol: Salis=//burgensis Can:us Capit:is, Summus Decanus Eccl:ae Princip. Elvacensis, eiusque Principatus / pro Ser:mo Clemente Wenceslao Saxoniae Duce, Electore Trevirensi, Ep[iscop]o Augustano et / Principe Elvacensi per plures annos Locumtenens ad Episcopatum Lavantinum XX. Feb: / A[nn]o 1790 Nominatus, cui postquam pie, sollicite, candido semper apertoque ani=/mo, maxima in Deum Pietate, et in suos Charitate praefuisset, Aedemque Lau=/retanam exornasset, hÿdropio [!] pectorali ad coronam Laborum evocatus I. Dec: / 1793. decessit.
Literatura: Karlmann TANGL, Reihe der Bischöfe von Lavant, Klagenfurt 1841, str. 344-345; Franc KOVAČIČ, Zgodovina Lavantinske škofije (1228-1928), Maribor 1928, str. 352-355; France M. DOLINAR, Kuenburg Joseph Ernest Gandolph, Die Bischöfe der deutschsprachigen Länder 1785/1803 bis 1945. Ein biographisches Lexikon (ur. Erwin Gatz), Berlin 1983, str. 419-420.
Ana Lavrič
(20. 11. 2014)
