LEOPOLD MAKSIMILIJAN grof FIRMIAN (Leopold Maximilian Graf von Firmian)
1766-1831
passavski pomožni škof 1797-1800
lavantinski knezoškof 1800-1822
salzburški apostolski administrator 1818-1822
dunajski knezonadškof 1822-1831
Izšel je iz družine, ki se je ponašala z vrsto cerkvenih odličnikov. Rojen je bil v Trentu očetu Leopoldu Antonu Virgilu grofu Firmianu in materi Aloisiji rojeni grofici Wolkenstein-Trostburg. Študij je zaključil v Salzburgu, ki je pod nadškofom Colloredom postal središče katoliškega razsvetljenstva. V duhovnika je bil posvečen leta 1792. Bil je član salzburškega in passavskega stolnega kapitlja, od leta 1797 tudi passavski pomožni škof. Leta 1800 ga je Colloredo imenoval za lavantinskega škofa (bil je zadnji lavantinski škof plemiškega rodu), užival pa je tudi proštijo in vicedominat v Brežah in gosposvetsko proštijo. V času njegovega škofovanja je postalo aktualno vprašanje selitve škofijskega sedeža iz Šentandraža na Ptuj ali v Maribor, vendar je zaradi francoskih vojn potihnilo. Z njim je bilo povezano tudi vprašanje stolnega kapitlja; kapitelj avguštinskih korarjev je namreč zaradi slabih gospodarskih razmer v poznem 18. stoletju zamrl in ker je vlada leta 1787 dokončno zavrnila njegovo obnovitev, je leta 1808 popolnoma prenehal (imetje je prešlo v upravo koroškega verskega sklada). Zaradi povečanega obsega škofije, ki ga je bila povzročila jožefinska regulacija škofijskih meja, je nastala pereča tudi potreba po lastnem bogoslovju. Vlada je leta 1786 zanj namenila razpuščeni samostan šentandraških dominikank, vendar je realizacijo preprečila ustanovitev centralnega semenišča v Gradcu, ko pa je bilo le-to razpuščeno, je bilo leta 1811 v Celovcu ustanovljeno skupno bogoslovje za krško in lavantinsko škofijo. Pod Firmianom, ki je vneto podpiral šolstvo, je bila ustanovljena tudi gimnazija v Celju (1808), po škofiji pa je nastalo tudi več novih osnovnih šol. Leta 1816 ga je cesar Franc kot vladi vdanega moža imenoval za nadškofa v Salzburgu, vendar mu je papež zaradi cerkveno-političnih vzrokov dopustil le apostolsko administraturo. Firmian, ki je med ljudmi slovel po vzornem vedenju in dobrodelnosti (zlasti ob požaru leta 1821 in v času slabih letin), je ostal lavantinski škof še do leta 1822, ko ga je cesar imenoval za nadškofa na Dunaju. Umrl je na Dunaju; pokopan je v katedrali sv. Štefana.
Portret (enojni), olje/platno, 139 x 95 cm
Portret škofa v tričetrtinskem izrezu predstavlja konkretno osebo, naslikano po modelu. Upodobljenec sedi na oblazinjenem naslonjaču pred nevtralnim ozadjem, obrnjen je v gledalčevo desno stran, pogled usmerja na levo. Nosi korno oblačilo: roket, moceto in modni ovratnik (prosojen črn rabat). Roket je obrobljen s širokimi čipkami. Okrog vratu ima obešen preprosto oblikovan zlat pektorale, ki se ga dotika z desnico, medtem ko mu levica počiva na knjigi, ki leži na mizici pred njim. Ima kratke lase in je gladko obrit. Njegova drža in poteze dajejo zelo dostojanstven vtis, slikarsko pa je portret precej okoren in tog.
Podnapis: Celsissimus ac Reverendissimus Leopoldus Maximilianus ex antiquissima stirpe Comitum et Dominorum in Firmian sub XXVII Nov: MDCCC / ab Archiepiscopo Salisburgensi ad hanc sedem Episcopalem nominatus, cui per XXI An: et VI Mens: apostolica vigilantia et cura praefuit. A Francisco I Impe=/ratore Austriae augustissimo sub XXIX Julij MDCCCXVI ad Archiepiscopalem sedem Salisburgensem vocatus, ob impedimenta interjecta ad possessionem / non pervenit, sed a Summo Pontifice Pio VII praefato Archiepiscopatui, ut Administrator Apostolicus praepositus et sub XXV Januarij MDCCCXXII / ab eodem Imperatore ad Archiepiscopalem sedem Vien[n]ensem evectus fuit. Tam clero, quam ovibus se, ut formam pietatis, et timoris in Deum exhibuit. Studio /perenni deditus, insignis benefactor civibus diebus horribilis incendij exorti nocte 17:ma 7.bris 1821, et Dominus benignus annis Sterilitatis in subditos. Maximo desi=/derio sui relicto discessit.
Literatura: Karlmann TANGL, Reihe der Bischöfe von Lavant, Klagenfurt 1841, str. 349-358; Franc KOVAČIČ, Zgodovina Lavantinske škofije (1228-1928), Maribor 1928, str. 356-359; Erwin GATZ, Firmian Leopold Maximilian, Die Bischöfe der deutschsprachigen Länder 1785/1803 bis 1945. Ein biographisches Lexikon (ur. Erwin Gatz), Berlin 1983, str. 191-192.
Ana Lavrič
(20. 11. 2014)
