IGNACIJ FRANC ZIMMERMANN (Ignaz Franz Sales Zimmermann)
1777-1843
lavantinski knezoškof 1824-1843
Rojen je bil v Slovenski Bistrici poštnemu upravitelju Francu Zimmermannu in njegovi ženi Kajetani rojeni Müller. Po smrti staršev se je preselil k stricu k Sv. Urbanu pri Ptuju (Desternik). Šolal se je na Ptuju, nato v Gradcu in na Dunaju, kjer se je leta 1794 vpisal na pravo, naslednje leto pa presedlal na teologijo, ki jo je od 1796 študiral v Gradcu. Leta 1800 je bil v Šentandražu ordiniran, nato je kot kaplan služboval v Slovenski Bistrici do 1807, ko je postal župnik v Vuzenici (tu je uredil šolsko stavbo in pouk ter župnijsko pisarno), leta 1815 je prevzel župnijo na Vidmu ob Savi, naslednje leto pa je bil imenovan za gubernijskega svetnika in kanonika v Gradcu. Leta 1824 ga je salzburški nadškof Avguštin Gruber imenoval za lavantinskega škofa. Ponudbo za bolje dotirano stolico v Krki je odklonil. S stalno kongruo, ki jo je dosegel pri cesarju, je mdr. skrbel za popravilo škofijskih poslopij. Leta 1825 je bil na njegovo prošnjo v Šentandražu obnovljen kapitelj, ki je kot ustanova regularnih kanonikov leta 1808 prenehal obstajati. Redno je vizitiral svoje župnije in naročal pisanje župnijskih kronik. Ideji o preselitvi škofijskega sedeža bodisi v Celje, na Ptuj, v Maribor ali Slovensko Bistrico (slednja se je porodila leta 1826 ob Zimmmermannovem obisku rodnega kraja), ki jo je leta 1822 aktualiziral cesarski ukaz, ni bil preveč naklonjen. V škofiji je uveljavljal slovenščino. Njegovo pastirsko pismo ob nastopu škofovske službe je bilo prvo slovensko v lavantinski škofiji, v slovenskih krajih pa je imel tudi nagovore v slovenščini. Podprl jo je tudi kadrovsko, saj je na odločilne pozicije postavljal ljudi, ki so veliko pripomogli k narodni prebuji. Kot ljubitelj klasičnih jezikov ter francoščine in angleščine je škofijsko knjižnico obogatil s številnimi knjigami v teh jezikih ter sestavil njen katalog. Karlmannu Tanglu je pomagal pri pripravi knjige Reihe der Bischöfe von Lavant (1841), za katero je sestavil regeste škofijskih listin. Pokopali so ga v Šentandražu na pokopališču, kjer je njegov nečak Franc Sailer postavil kapelo, njegov škofovski naslednik Franc Kutnar pa v njej zgradil grobnico za lavantinske škofe. V kapeli vzidana nagrobna plošča sporoča: 28. Sept. 1843 / Obdormivit in Domino Celsissimus ac Reverendissimus / Dominus Dominus / Ignatius Franciscus Zimmermann / Princeps Episcopus Lavantinus, / Gregis commissi paternus Pastor, Patriae pius amator, / Natus Vind. Feistritzii in Stiria 26. Julii 1777. Episcopus consecratus / 12. Septembris 1824. / Hoc sacellum / In piae gratitudinis testimonium aedificari fecit Franciscus Sailer, / defuncti nepos.
Portret (enojni):
Portret škofa v tričetrtinskem izrezu predstavlja konkretno osebo, naslikano po modelu. Upodobljenec sedi pred nevtralnim ozadjem in je rahlo zasukan v gledalčevo desno stran. Nosi korno oblačilo: roket, moceto in modni ovratnik (zelo kratek črn rabat). Ornamentalni elementi so skrajno reducirani. Okrog vratu ima obešen preprosto oblikovan zlat pektorale. Desnico naslanja na mizo, ki stoji ob njem, z levico drži biret, položen v naročju. Škof je gladko obrit, kratkih, povsem naravno urejenih las. Obrazne poteze in pogled razkrivajo stvarnega, praktičnega in človekoljubnega moža. Portret je izrazito realističen, formalno in barvno ekonomičen. Podnapisa ni.
Literatura: Karlmann TANGL, Reihe der Bischöfe von Lavant, Klagenfurt 1841, str. 359; Franc KOVAČIČ, Zgodovina Lavantinske škofije (1228-1928), Maribor 1928, str. 359-361; Jakob RICHTER, Slovenski biografski leksikon, 4, Ljubljana 1980-1991 (1991), str. 817-818; France M. DOLINAR, Zimmermann Ignaz Franz Sales, Die Bischöfe der deutschsprachigen Länder 1785/1803 bis 1945. Ein biographisches Lexikon (ur. Erwin Gatz), Berlin 1983, str. 838-839.
Ana Lavrič
(20. 11. 2014)
