ANTON MARTIN SLOMŠEK (Anton Martin Slomšek)
1800-1862
lavantinski knezoškof 1846-1862
Rodil se je 26. novembra 1800 na Slomu (zaselek Uniše) pri Ponikvi kmečkim staršem Marku in Mariji rojeni Zorko kot prvi izmed osmih otrok. Na Ponikvi se je odlikoval kot najboljši učenec nedeljske šole, ki jo je bil vpeljal kaplan Jakob Prašnikar. Čeprav naj bi na očetovo željo ostal na kmetiji, sta mati in Prašnikar dosegla, da je šolanje nadaljeval. Šolal se je v Celju, Ljubljani, Senju in Celovcu, kjer je stopil v semenišče in bil 8. septembra 1824 posvečen v duhovnika. Ponudbo predstojnikov za doktorski študij je odklonil, ker se je odločil za dušno pastirstvo. Kot kaplan je od leta 1825 služboval na Bizeljskem in od 1827 pri Novi Cerkvi, leta 1829 je nastopil mesto spirituala v Celovcu, v letih 1838-1844 pa je bil nadžupnik, dekan in dekanijski šolski nadzornik v Vuzenici. Na predlog lavantinskega škofa Franca Ksaverja Kutnarja je leta 1844 postal kanonik in se preselil v Šentandraž, kjer je opravljal tudi dolžnosti škofijskega šolskega nadzornika. Aprila 1846 je prevzel celjsko opatijo, vendar je bil zaradi Kutnarjeve smrti že 30. maja imenovan za lavantinskega škofa; 5. julija je bil v Salzburgu posvečen, 19. julija pa v Šentandražu slovesno umeščen. Po večletnih prizadevanjih mu je uspelo, kar so predhodniki že dolgo neuspešno poskušali; dosegel je preureditev škofijskih meja, s katero je lavantinska škofija postala pretežno slovenska, in leta 1859 preselil škofijski sedež iz Šentandraža v Maribor. Umrl je v duhu svetosti 24. septembra 1862; pokopali so ga na mariborskem mestnem pokopališču, leta 1941 so njegove posmrtne ostanke prenesli v frančiškansko cerkev, 1978 pa v stolnico. Uradni naziv »častitljivi božji služabnik« mu je bil priznan 13. maja 1996, 19. septembra 1999 pa ga je papež Janez Pavel II. v Mariboru razglasil za blaženega. Slomšek si je prizadeval za versko in moralno prenovo ter za izobraževanje in kulturni dvig slovenskega naroda, spodbujal je narodno zavest, ki naj bi temeljila na spoštovanju lastnega jezika in zgodovine. Bil je izjemen pridigar ter plodovit nabožni in vzgojnoizobraževalni pisatelj in pesnik. Leta 1846 je začel izdajati almanah Drobtinice, leta 1851 pa je bila na njegovo pobudo za izdajo knjig v domačem jeziku ustanovljena Mohorjeva družba. Za duhovnike je uvedel pastoralne konference in duhovne vaje, za vernike pa ljudske misijone, pobožnosti in bratovščine. Ustanovil je tudi molitveno bratovščino sv. Cirila in Metoda za zedinjenje pravoslavnih s katoliško Cerkvijo, ki se je uspešno razširila po vzhodni in srednji Evropi.
Portret (enojni), olje/platno, 143,5 x 96 cm, sig. in dat.: H. / Hanson / 1846
Portret škofa v tričetrtinskem izrezu predstavlja konkretno osebo, naslikano po modelu. Upodobljenec stoji pred nevtralnim ozadjem in je komaj zaznavno zasukan v gledalčevo desno stran. Nosi korno oblačilo: talar, roket, moceto in kolar. Roket obrobljajo prosojne nežne čipke. Okrog vratu ima na dolgi verižici obešen pektorale s Križanim. V desnici drži molitvenik, v levici biret. Je gladko obrit, ima kratke, naravno urejene lase in na glavi škofovsko čepico (solideo). Obrazne poteze so nežne in hkrati odločne. Formalno uglajeni, modnim zahtevam ustrezajoči portret je naslikal nemški slikar Christian Heinrich Hanson, doma iz Altone. Podnapisa ni.
Literatura: Franc KOVAČIČ, Zgodovina Lavantinske škofije (1228-1928), Maribor 1928, str. 363-397; Ivan GRAFENAUER, Alfonz GSPAN, Slomšek Anton, Slovenski biografski leksikon, 3, Ljubljana 1960-1971 (1967), str. 367-379; France M. DOLINAR, Slomšek Anton Martin, Die Bischöfe der deutschsprachigen Länder 1785/1803 bis 1945. Ein biographisches Lexikon (ur. Erwin Gatz), Berlin 1983, str. 708-710; Sergej VRIŠER, A. M. Slomšek v likovnih delih, Anton Martin Slomšek (ur. Vili Vuk), Maribor 1992, str. 67, 68; Ana LAVRIČ, Spomenik škofa Antona Martina Slomška v mariborski stolnici. Slovenski narodni buditelj v likovni umetnosti, Ljubljana 2013, str. 30, 31.
Ana Lavrič
(20. 11. 2014)
