8. WERNER (Werner)

WERNER (Werner)

+ 1317

lavantinski škof 1304-1317

 

Domnevno sin Wulfinga pl. Stubenberga in Elisabethe grofice Ortenberg. Salzburški nadškof Konrad pl. Fohnsdorf ga je imenoval za naslednika lavantinskega škofa Wulfinga Stubenberga, ko je ta leta 1304 zasedel bamberško škofovsko stolico. Leta 1310 se je udeležil provincialne sinode v Salzburgu. Slovel je kot učen in blag mož ter kot dobrotnik avguštinskih korarjev v Šentandražu.

 

Portret (dvojni, levo), olje/platno, 118 x 143,5 cm

»Portret« predstavlja škofa v dopasnem izrezu. Upodobljenec je postavljen pred nevtralno ozadje in zasukan v gledalčevo desno stran. Nosi škofovski ornat in pontifikalne insignije. Ogrnjen je v brokatni pluviale z okrasno borduro in sponko, pokrit je z vezeno mitro z vdelanimi dragimi kamni, na ovratni verižici ima obešen preprost pektorale, v desnici drži pastorale z listnato voluto. Mož srednjih let s kratko pristriženimi lasmi in kratko bradico je resnobnega videza. Predstavitev srednjeveške osebe je baročna. Slika je likovno okorna, učinkuje pa s poudarjeno ornamentalnostjo.

Podnapis: WERNERUS EPISCOPUS / LAVANTINUS VIR MANSUE=/TUS OBŸT AN[N]O DOMINI 1328 [!]

 

Literatura: Karlmann TANGL, Reihe der Bischöfe von Lavant, Klagenfurt 1841, str. 97-98; Franc KOVAČIČ, Zgodovina Lavantinske škofije (1228-1928), Maribor 1928, str. 167-169; France M. DOLINAR, Werner, Die Bischöfe des Heiligen Römischen Reiches 1198 bis 1448. Ein biographisches Lexikon (ur. Erwin Gatz, Clemens Brodkorb), Berlin 2001, str. 334.

 

Ana Lavrič

(19. 11. 2014)