KLASIČNA GIMNAZIJA (SEDAJ PRAVNA FAKULTETA)

 

Lokacija: Mladinska ulica 9

Arhitekt: Andreas Tschernitschek

Čas nastanka: 1892

 

Za stavbo mariborske klasične gimnazije je v Pokrajinskem arhivu Maribor ohranjenih več različnih idejnih načrtov zanjo, ki so nastali med letoma 1886 in 1890 na Oddelku za visoke gradnje na Dunaju in na Tehničnem oddelku graške mestne uprave. Prve načrte je že pred letom 1883 izdelal nemški arhitekt in avtor načrtov za mariborsko višjo realko (sedaj Prva gimnazija Maribor, 1871-1873) Wilhelm Bücher (1824-1888), a nazadnje so izvedli ambiciozni načrt, ki ga je mariborski stavbenik Andreas Tschernitschek izdelal leta 1886. Tschernitschek je pozneje tudi sam vodil gradbena dela, ki so se pričela leta 1891. Poleg slavnostne dvorane so 15. septembra svečano blagoslovili kapelico  Dobrega pastirja, medtem ko telovadnice Tschernitschkovi načrti niso predvideli. Gimnazija je v dokončani stavbi začela delovati že leta 1892, leta 1956 pa je bila ukinjena. Danes v stavbi domuje Pravna fakulteta Univerze v Mariboru

Monumentalna prostostoječa neorenesančna simetrična dvonadstropna stavba, ki stoji na severnem robu mestnega središča, v Mladinski ulici (nekdaj Bürgergasse), je bila končana leta 1892. Stavbna zasnova je sestavljena iz daljšega glavnega krila in dveh krajših stranskih. Glavni trakt ima na pročelju petnajst osi in je na sredini razširjen z močno izstopajočim rizalitom, ki obsega pet osi. Motiv tridelnega portala se ponovi v zgornjem nadstropju v treh polkrožno zaključenih velikih oknih. Na začelni strani glavnega krila je stopniščni izzidek. Zunanjščina stavbe je bogato razčlenjena z rustiko, pilastri, delilnimi zidci, okenskimi obrobami in konzolnimi venci ter je, kot je bilo v času gradnje običajno za šolske stavbe, zlatorumeno tonirana, kar kaže na poseben pomen nekdanje funkcije stavbe. Rustikalno je poudarjen zlasti pritlični del. Notranjščina je reprezentativno oblikovana. Iz stebriščnega vestibula vodi triramno stopnišče s kovano ograjo in pilastrsko členjenimi stenami v obe nadstropji. Slavnostna dvorana se nahaja v drugem.

 

Literatura:

Jože CURK, Maribor. Vodnik po mestu in bližnji okolici, Maribor 2000.

Iztok PREMROV, Arhitektura 19. stoletja v Mariboru, Časopis za zgodovino in narodopisje, 45 (n. v. 10)/2, 1974, str. 341-380.

Avguštin STEGENŠEK, Petindvajset let cerkvene umetnosti v Lavantinski škofiji (1889 131914), Ljubitelj krščanske umetnosti, 1, 1914, str. 85-253.

Igor SAPAČ, Katalog pomembnejših klasicističnih, bidermajerskih in historističnih arhitekturnih stvaritev na območju Republike Slovenije, v: Igor Sapač, Franci Lazarini, Arhitektura 19. stoletja na Slovenskem, Ljubljana 2014 (v tisku).

Josef WASTLER, Steirisches Künstler-Lexicon, Graz 1883.

 

Renata Komić Marn

(23. 9. 2014)