Božidar Pengov sodi v generacijo kiparjev, ki je začela svojo umetniško pot v obdobju med obema vojnama. Njegov opus zaznamuje sodelovanje z Jožetom Plečnikom, s katerim je opremil več sakralnih prostorov in profanih zgradb, v povojnem obdobju pa vrsta plastik in spomenikov s tematiko NOB in žrtev 2. svetovne vojne, med njimi sta tudi kip Odločitev in Spomenik talcem v Šentvidu nad Ljubljano, za katera je v letih 1949 in 1950 prejel Prešernovo nagrado. Njegova predvojna dela zaznamujeta realizem, ki je opazen zlasti v portretih, in ekspresionizem. Pri slednjem se poslužuje stilizacije, odmišlja nepotrebne detajle, s čimer pridobi na voluminoznosti, monumentalnosti in slovesnosti. V nekaterih figurah nekoliko odmevata meštrovičevski zanos in modelacija, v kipih, ki so nastajali za Plečnikova dela, je opaziti navezave na antično kiparstvo in umetnost menihov iz Beurona, ki jo je Plečnik občudoval. S svojimi kipi je opremil več oltarjev v Plečnikovih cerkvah, pri čemer so figure podane v umirjenih, slovesnih gestah, ki jim sledi umirjena draperija, v svoji nadčasovni lepoti so mistično zazrte v duhovni svet. V upodobitvah Marije z otrokom je opazna milina in nežnost med protagonistoma. Lesene figure so odete v barvo slonove kosti in pozlato, kar spominja na tradicijo žlahtnih materialov v srednjeveški sakralni umetnosti. Kot take se skladno vključujejo v Plečnikove sakralne stavbe. Poleg tega je za Plečnika izdelal vrsto kiparskih okrasij, malih plastik, arhitekturnih detajlov, kot so npr. kapiteli, obrazne maske, reliefi za Plečnikove kelihe, in sodeloval pri izdelavi nagrobnikov. Medtem ko se je v obdobju pred 2. svetovno vojno le izjemoma ukvarjal z vojnimi spomeniki (npr. Spomenik padlim v prvi svetovni vojni v Stari Loki), je v povojnem opusu sodeloval pri izdelavi več spomenikov NOB. V spomeniških naročilih je bolj naglašena dramatika, ki jo prenaša v personifikacije in figuralne skupine, ki simbolizirajo vojne dogodke in povojno upanje v boljši svet. V risarskem opusu izstopa še posebej pretresljiv cikel risb iz Dachaua, ki je nastal nekaj manj kot dva tedna po ameriški osvoboditvi taborišča. Pengov je upodobil mrtve taboriščnike v krstah, večkrat po dva skupaj, kjer je zajel vso grozo razčlovečenja in izživljanja nad človekom v imenu nacistične ideologije sovraštva. Pengov je z očesom kiparja posvetil pozornost detajlom, figure je senčil, se osredotočal na posameznike in uporabljal izrez v pogledu od blizu, nekatere risbe je celo opremil s podatki o imenu taboriščnika, datumu njegovega rojstva in smrti. Nekateri motivi odmevajo v Pengovovih povojnih reliefih (npr. na Spomeniku NOB v Sevnici). Pengov je po vojni izdeloval tudi plakete in značke na temo NOB. Ob obisku Hruščova v Velenju leta 1963 je zanj in za Tita izdelal manjši plastiki, je avtor najmanj dveh Titovih štafetnih palic. Njegova dela so bila predstavljena na več skupinskih razstavah doma in v tujini.
Nagrade, priznanja, odlikovanja:
1949, Prešernova nagrada
1950, Prešernova nagrada
Andreja Rakovec
(17. 3. 2016)
