Božidar Pengov

Božidar Pengov sodi v generacijo kiparjev, ki je začela svojo umetniško pot v obdobju med obema vojnama. Njegov opus zaznamuje sodelovanje z Jožetom Plečnikom, s katerim je opremil več sakralnih prostorov in profanih zgradb, v povojnem obdobju pa vrsta plastik in spomenikov s tematiko NOB in žrtev 2. svetovne vojne, med njimi sta tudi kip Odločitev in Spomenik talcem v Šentvidu nad Ljubljano, za katera je v letih 1949 in 1950 prejel Prešernovo nagrado. Njegova predvojna dela zaznamujeta realizem, ki je opazen zlasti v portretih, in ekspresionizem. Pri slednjem se poslužuje stilizacije, odmišlja nepotrebne detajle, s čimer pridobi na voluminoznosti, monumentalnosti in slovesnosti. V nekaterih figurah nekoliko odmevata meštrovičevski zanos in modelacija, v kipih, ki so nastajali za Plečnikova dela, je opaziti navezave na antično kiparstvo in umetnost menihov iz Beurona, ki jo je Plečnik občudoval. S svojimi kipi je opremil več oltarjev v Plečnikovih cerkvah, pri čemer so figure podane v umirjenih, slovesnih gestah, ki jim sledi umirjena draperija, v svoji nadčasovni lepoti so mistično zazrte v duhovni svet. V upodobitvah Marije z otrokom je opazna milina in nežnost med protagonistoma. Lesene figure so odete v barvo slonove kosti in pozlato, kar spominja na tradicijo žlahtnih materialov v srednjeveški sakralni umetnosti. Kot take se skladno vključujejo v Plečnikove sakralne stavbe. Poleg tega je za Plečnika izdelal vrsto kiparskih okrasij, malih plastik, arhitekturnih detajlov, kot so npr. kapiteli, obrazne maske, reliefi za Plečnikove kelihe, in sodeloval pri izdelavi nagrobnikov. Medtem ko se je v obdobju pred 2. svetovno vojno le izjemoma ukvarjal z vojnimi spomeniki (npr. Spomenik padlim v prvi svetovni vojni v Stari Loki), je v povojnem opusu sodeloval pri izdelavi več spomenikov NOB. V spomeniških naročilih je bolj naglašena dramatika, ki jo prenaša v personifikacije in figuralne skupine, ki simbolizirajo vojne dogodke in povojno upanje v boljši svet. V risarskem opusu izstopa še posebej pretresljiv cikel risb iz Dachaua, ki je nastal nekaj manj kot dva tedna po ameriški osvoboditvi taborišča. Pengov je upodobil mrtve taboriščnike v krstah, večkrat po dva skupaj, kjer je zajel vso grozo razčlovečenja in izživljanja nad človekom v imenu nacistične ideologije sovraštva. Pengov je z očesom kiparja posvetil pozornost detajlom, figure je senčil, se osredotočal na posameznike in uporabljal izrez v pogledu od blizu, nekatere risbe je celo opremil s podatki o imenu taboriščnika, datumu njegovega rojstva in smrti. Nekateri motivi odmevajo v Pengovovih povojnih reliefih (npr. na Spomeniku NOB v Sevnici). Pengov je po vojni izdeloval tudi plakete in značke na temo NOB. Ob obisku Hruščova v Velenju leta 1963 je zanj in za Tita izdelal manjši plastiki, je avtor najmanj dveh Titovih štafetnih palic. Njegova dela so bila predstavljena na več skupinskih razstavah doma in v tujini.

 

 

Nagrade, priznanja, odlikovanja:

1949, Prešernova nagrada

1950, Prešernova nagrada

 

Andreja Rakovec

Razstave

Samostojne razstave:

(izbor)

  • 1992: Mengeš, Galerija Edigs - oranžerija, Božo Pengov (Z)

Skupinske razstave:

(izbor)

  • 1935: Ljubljana, uršulinski samostan, Razstava sodobne cerkvene umetnosti
  • 1946: Beograd, Srbija, RAZSTAVIŠČE, Slikarstvo i vajarstvo naroda Jugoslavije XIX i XX veka (K)
  • 1947, Moskva, Rusija, Muzej Puškin, Vistavka izobraziteljnogo iskusstva Jogoslavii (od XIX veka do naših dnei) (K)
  • 1947: Ljubljana, Narodna galerija, Slikarstvo in kiparstvo narodov Jugoslavije XIX. in XX. stoletja (K)
  • 1948: Praga (Praha), Češka, Društvo Manes, Umeni narodu Jugoslavie. Malirstvi a socharstvi jugoslavskych (K)
  • 1949: Ljubljana, Moderna galerija, 1. razstava Zveze upodabljajočih umetnikov FLR Jugoslavije (K)
  • 1951: Ljubljana, Moderna galerija, Razstava sodobnega jugoslovanskega kiparstva Zveze upodabljajočih umetnikov FLR Jugoslavije (K)
  • 1952: Ljubljana, Moderna galerija, Stalna zbirka Moderne galerije. Narodnoosvobodilna borba v risbi in grafiki
  • 1958: Ljubljana, Moderna galerija, Avtoportret na Slovenskem (K)
  • 1960: Ljubljana, Muzej ljudske revolucije SRS, Okupatorjevi zapori in taborišča
  • 1965: Ljubljana, Muzej ljudske revolucije SRS, Razstava plastik NOB (Kiparstvo na temo narodnoosvobodilnega boja) (Z)
  • 1967: Ljubljana, Moderna galerija, Prešernove nagrade za likovno umetnost '47-'67 (K) (prenos: Maribor, Razstavni salon Rotovž)
  • 1969: Beograd, Srbija, Muzej savremene umetnosti, 1929-1950: nadrealizam, postnadrealizam, socijalna umetnost, umetnost NOR-a, socijalistički realizam (K)
  • 1976: Ljubljana, Bežigrajska galerija, Prva razstava umetniških del članov bežigrajske sekcije DSLU (Društva slovenskih likovnih umetnikov)
  • 1977: Skopje, Makedonija, Istorinski muzej na SRM, Antifašistička borba Jugoslovena u bivšim zatvorima i konclogorima za vreme II svetskog rata u delima likovnih umetnika (K)
  • 1978: Beograd, Srbija, Galerija Doma JNA, Narodnooslobodilačka borba u delima likovnih umetnika Jugoslavije (K)
  • 1979: Ljubljana, Moderna galerija, Slovenska likovna umetnost 1945-1978 (K)
  • 1980: Ljubljana, Zavod za statistiko, Izbrani spomeniki NOB (1945-1978). Potujoča razstava Moderne galerije Ljubljana
  • 1981: Ljubljana, Moderna galerija, Umetniki in spremljevalci (K)
  • 1984: Ljubljana, Muzej ljudske revolucije SRS, Razstava risb internirancev iz Dachaua
  • 1985: Ljubljana, Muzej ljudske revolucije Slovenije, Dachauske risbe. Likovna dela slovenskih jetnikov v nacističnem koncentracijskem taborišču Dachau iz obdobja januarja 1944 do junija 1945 (K)
  • 1997: Celje, Likovni salon Celje, Zdenka Žido (K)
  • 2000: Kranj, Galerija v Mestni hiši (Gorenjski muzej Kranj), Likovni umetniki za Prešernovo mesto (K)
  • 2005: Ljubljana, Mestna galerija, V viharju druge svetovne vojne (K)
  • 2007: Ljubljana, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Hitlerjeva dolga senca. Nacionalsocialistično preganjanje Slovencev
  • 2009: Ljubljana, Mestna galerija Ljubljana, Risba na Slovenskem II. 1940-2009 (K) (prenos: Maribor, Umetnostna galerija Maribor)
  • 2012: Ljubljana, Mestni muzej Ljubljana (Muzej in galerije mesta Ljubljane), Več glav 26 več ve. Iz kiparske zbirke Mestnega muzeja Ljubljana (K)


Izobrazba

  • 1921-1924, Ljubljana, realna gimnazija
  • 1924-1926, Ljubljana, Državna obrtna šola
  • 1928-1933, Dunaj, Akademija upodabljajočih umetnosti (Akademie der bildenden Künste)

Imena učiteljev:

Josef Müllner


Zaposlitev

1933-1944, Ljubljana, podobarska delavnica Pengov, vodja

1945-1946, samostojni kipar

1946-1961, Ljubljana, Šola za umetno obrt, profesor rezbarstva in kamnoseštva


Članstvo v skupinah, umetniških društvih, združenjih:

Beograd, Srbija, Zveza upodabljajočih umetnikov Jugoslavije

Ljubljana, Društvo slovenskih likovnih umetnikov


Slogovni oris:

ekspresionizem, socialistični realizem

Dela

Znana dela:

  • Ljubljana - Žale, nagrobnik župana Periča, ok. 1926 (skupaj z Jožetom Plečnikom)
  • Valentin Scagnetti, 1929, Ljubljana, zas. last
  • Edo Ravnikar, 1929-1930 (Kip je bil uničen.)
  • Stara Loka, Spomenik padlim v prvi svetovni vojni, 1930
  • Celje, 4 glave na vzhodnem pročelju Ljudske posojilnice, ok. 1930 (skupaj z Jožetom Plečnikom)
  • Kristus na križu, 1931, Ljubljana, Vzajemna zavarovalnica (danes Zavarovalnica Triglav)
  • Pieta, 1932
  • Ljubljana - Tržnice, arhitekturni okras, 1932-1940 (skupaj z Jožetom Plečnikom)
  • David, 1933, Krka na Dolenjskem, ž. c. sv. Kozme in Damijana
  • kip Matere Božje na oltarju v kapeli, 1933, Ljubljana, Vzajemna zavarovalnica (danes Zavarovalnica Triglav) (Med prezidavo kapele v 1950-ih je bil oltar odstranjen in prenesen v ž. c. sv. Lucije v Dražgoše.)
  • Bled, Šverljugovo znamenje (Slovenska Madona), 1933-1934 (skupaj z Jožetom Plečnikom) (Znamenje je prvotno stalo pod Šverljugovo vilo, današnjo vilo Epos, v 1960-ih so ga prestavili pred ž. c. sv. Martina.)
  • kip Kristusa na oltarju srca Jezusovega, 1935, Beograd, c. sv. Antona Padovanskega (skupaj z Jožetom Plečnikom)
  • Kristus Kralj, 1935, Cerklje na Gorenjskem, kapela (Kip je bil prvotno v kapeli evharističnega kongresa, ki so jo v 1950-ih porušili in 1996 ponovno zgradili.)
  • Sv. Anton Padovanski, 1936, Ljubljana, ž. c. sv. Frančiška Asiškega (skupaj z Jožetom Plečnikom)
  • Ljubljana 13 Žale, nagrobnik škofov, duhovnikov in redovnikov, 1936 (skupaj z Jožetom Plečnikom in Gizelo Šuklje)
  • Poljane nad Škofjo Loko, Spomenik Ivanu Tavčarju, 1937 (skupaj z Jožetom Plečnikom)
  • reliefni upodobitvi škofa Friderika Barage in Device Marije na Baragovem kelihu, 1937 (skupaj z Jožetom Plečnikom)
  • Sv. Jožef, 1937-1938, Begunje, Jožamurka (Kip je bil pozneje odstranjen.)
  • reliefni upodobitvi škofa Friderika Barage in Device Marije na Koroščevem kelihu, 1938 (skupaj z Jožetom Plečnikom)
  • kip Marije na oltarju Matere Božje, 1938-1939, Beograd, c. sv. Antona Padovanskega (skupaj z Jožetom Plečnikom)
  • Ljubljana - Žale, kiparski okras poslovilnih kapel in kip Marije in Kristusa na propilejah, 1938-1944 (skupaj z Jožetom Plečnikom)
  • kip sv. Antona Puščavnika, 1939, Črna vas na Ljubljanskem barju, ž. c. sv. Mihaela
  • Marija z detetom in sv. Jožef, 1939, Maribor, ž. c. sv. Rešnjega telesa
  • Ljubljana, kiparski okras zapornice na Ljubljanici, 1939-1940 (skupaj z Jožetom Plečnikom)
  • Marko Natlačen, ok. 1940, Ljubljana, Mestni muzej Ljubljana
  • Anton Korošec, ok. 1940, Ljubljana, Mestni muzej Ljubljana
  • kip sv. Jožefa z Jezusom na glavnem oltarju, 1941, Ljubljana, c. sv. Jožefa (skupaj z Jožetom Plečnikom)
  • Kiparski del oltarja Žalostne Matere Božje: Pieta, žalujoča žena, 1944, Ljubljana, ž. c. sv. Cirila in Metoda (skupaj z Jožetom Plečnikom)
  • Dachau (cikel risb), 1945, Ljubljana, Muzej novejše zgodovine Slovenije
  • Ne moremo z vami - toda ne pozabite nas! (priloga Dachauskemu poročevalcu), 1945
  • Medaljoni z motivi evharistije, sv. Petra in Pavla in Matere Božje, 1947, Zgornje Stranje pri Kamniku, ž. c. sv. Benedikta in Ptujska Gora, ž. c. Marije Zavetnice
  • Šentvid pri Ljubljani, Spomenik padlim talcem in borcem, 1949 (skupaj z Antonom Bitencem)
  • Šoštanj, Spomenik NOB, 1949 (skupaj z Zoranom Didkom)
  • Ljubljana - Žale, grobnica Regally, 1950 (skupaj z Jožetom Plečnikom in Janezom Valentinčičem)
  • Kočevje, Spomenik NOB, 1953 (skupaj z Zoranom Didkom)
  • Ljubljana - park Zvezda, kipec dečka na Spomeniku demonstracij, 1953 (skupaj z Jožetom Plečnikom)
  • Kiparski del glavnega oltarja: Marija z otrokom, 1957, Ljubljana, ž. c. sv. Cirila in Metoda (skupaj z Jožetom Plečnikom)
  • Avtoportret, 1958
  • Sevnica, Spomenik NOB, 1958 (skupaj z Jožetom Plečnikom (osnutek) in Vladimirjem Štovičkom)
  • Ljubljana - Celovška cesta, Spomenik okupirani Ljubljani, 1959 (skupaj z Vlastom Kopačem)
  • Ljubljana - Tivoli, Fantek, ki se poliva z vodo, 1959
  • Hrušica - Belo polje, reliefi na Spomeniku talcem, 1966, 1970 (skupaj z Vlastom Kopačem)
  • Ivan Trinko Zamejski, 1974
  • Jože Plečnik, ni dat.
  • Gradiške Laze pri Šmartnem pri Litiji, Marija z detetom za znamenje posestnika Brica, pred 1935


Viri in literatura

Viri:

  • Zgodovinski arhiv Ljubljana, LJU 185, Realna gimnazija v Ljubljani, šk. 23-24.
  • Zgodovinski arhiv Ljubljana, LJU 366, Šola za oblikovanje Ljubljana, šk. 14.
  • Dokumentacija-arhiv MG+MSUM, hemeroteka, Božo Pengov.
  • Mlaj Pengov.
  • http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi411762/

Literatura:

  • Karel DOBIDA, Kipar Božo Pengov, Mladika, 16, 1935, str. 193-194.
  • Stane MIKUŽ, Spomenik NOB za Sevnico ob Savi. Obisk pri kiparju B. Pengovu, Slovenski poročevalec, 211, 1958, str.
  • Revolucija in umetnost. Risbe iz zaporov in taborišč (avtorica besedila Vera Visočnik), Nova Gorica 1970 (Knjižnica NOV in POS, Likovna zbirka).
  • Damjan PRELOVŠEK, Božo Pengov, Delo, 27/177, 1985, str. 6.
  • Dachauske risbe. Likovna dela slovenskih jetnikov v nacističnem koncentracijskem taborišču Dachau iz obdobja januarja 1944 do junija 1945 (avtor besedila stane Mikuž), Muzej ljudske revolucije Slovenije, Ljubljana 1985.
  • Špelca ČOPIČ, Damjan PRELOVŠEK, Sonja Žitko Durjava, Ljubljansko kiparstvo na prostem, Ljubljana 1991.
  • Špelca ČOPIČ, Javni spomeniki v slovenskem kiparstvu prve polovice 20. stoletja, Ljubljana 2000.
  • Slavko KRANJC, Plečnikova dela na Ptujski Gori, Ptuj 2007.
  • Več glav več ve. Iz kiparske zbirke Mestnega muzeja Ljubljana (ur. Ana Pokrajac Iskra), Mestni muzej Ljubljana, Ljubljana 2012.


Osnovni podatki

Rojstvo 24. oktober 1910, Ljubljana
Smrt 13. julij 1985, Ljubljana
Različice imena: Božo
Sorodstvene vezi: sin podobarja Ivana Pengova; brat arhitekta Ivana Pengova ml., slikarja Slavka Pengova, lutkovnega režiserja Jožeta Pengova; stric slikarja in grafika Ladislava Pengova; mož kiparke in lutkarke Ajše Pengov, roj. Habernfellner (ločena)
Spol: moški
Poklic: kipar
Slogovni oris: ekspresionizem, socialistični realizem

Delovanje

Čas: druga in tretja četrtina 20. st.
Geografsko področje: Ljubljana