Herbert Drofenik

Mariborski arhitekt Herbert Drofenik je študiral v Gradcu (Graz). Projektiral je objekte za številna mesta po svetu (FIAT objekti), največ njegovih arhitektur pa srečamo v Mariboru. Čeprav je deloval kot načrtovalec visokih gradenj (Elektroprojekt), je največje uspehe dosegel na področju oblikovanja notranje opreme (trgovski lokali, Velika kavarna idr.). V mariborskem miljeju je najbolj znan po kinu Udarnik, cerkvi sv. Rešnjega telesa ob Vurnikovi koloniji in Veliki kavarni na Glavnem trgu. O njegovem opusu je danes malo znanega. Tako kot je tudi malo manj znano dejstvo, da je doktoriral  iz arhitekture (z doktorsko disertacijo Die geplante Stadt), in tako postal v Sloveniji drugi znanstvenik iz te stroke (prvi je bil Maks Fabiani).

Nagrade in priznanja:

- 4. nagrada na vsezveznem natečaju za palačo Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije v Beogradu

Nataša Ivanović

(7. 4. 2014)

Izobrazba

Gradec (Graz), Avstrija, Technische Hochschule


Zaposlitev

Maribor, Projektivni biro Maribor, arhitekt


Slogovni oris:

modernizem

Dela

Znana dela:

  • Maribor, kino Udarnik (prej Grajski kino), 1933
  • Vogel, Skakaški dom, 1933 (pogorel)
  • Pohorje, inženirska koča, 1935-1936
  • Maribor, ž. c. sv. Rešnjega Telesa, , 1936-38  (notranjščina delno spremenjena v sedemdesetih letih)
  • Maribor, Vila Košir, 1937
  • Maribor, Vila inženirja Minaržika, 1937
  • Maribor, hiša Josipa Petana na Slovenski ulici 2, adaptacija, 1941
  • Maribor, upravno poslopje in delavnice Hidromontaže, 1949-1950
  • Maribor, stanovanjski blok za elektrarno Mariborski otok, 1953
  • Maribor, stavba na Kopitarjevi 1, 1953-1957
  • Pohorje, koča Planinka
  • Pohorje, Poštarski dom
  • Maribor, Velika kavarna na Glavnem trgu, interier


Viri in literatura

Viri:

Dokumentacija-arhiv MG+MSUM, hemeroteka, Herbert Drofenik.


Literatura:

Marjeta CIGLENEČKI, Urbanistična podoba Maribora v 19. in 20. stoletju, Studia Historica Slovenica, 6/2-3, 2006, str. 542-543.

Jože CURK, Kratek oris komunalne in gradbene zgodovine Maribora med obema vojnama, Kronika, 28, 1980, str. 5.

Marko-Mitja FEGUŠ, Med levim bregom in Padanijo ali namišljeni pogovor s prvim slovenskim doktorjem arhitekture po Maksu Fabianiju, Revija SRP, 17-18, 1996, str. 51-56.

Franci LAZARINI, Cerkvena arhitektura v mariborsko-lavantinski škofiji. Druga polovica 19. in 20. stoletje, Studia Historica Slovenica, 10/2-3, 2010, str. 565-567.

Jelka PIRKOVIČ-KOCBEK, Izgradnja sodobnega Maribora. Mariborska arhitektura in urbanizem med leti 1918-1976, Ljubljana 1982, str. 66, 68, 72, 78, 90.

Zdenka SEMIČ, Žiga OMAN, Lučka MLINARIČ, Maribor. Stavbna zgodovina starega mestnega jedra med sredino 18. stoletja in letom 1941, Maribor 2012, str. 54.

Fran ŠIJANEC, Sodobna slovenska likovna umetnost, Maribor 1961, str. 470.



Osnovni podatki

Rojstvo 21. marec 1909, Gradec (Graz), Avstrija
Smrt 16. oktober 1993, Maribor
Spol: moški
Poklic: arhitekt, oblikovalec notranje opreme
Slogovni oris: modernizem

Delovanje

Čas: druga tretjina 20. stoletja
Geografsko področje: Maribor; Duisburg, München, Nemčija; Torino, Milano, Italija; Pariz, Francija.