Ivan Dvoršak je eden glavnih predstavnikov Mariborskega kroga in ključnih protagonistov Fotokluba Maribor. Bil je prvi, ki se je kot fotograf izoblikoval v okviru Mariborskega kroga ter s svojimi deli vplival na dejavnost mlajših kolegov. Bil je kandidat mojster fotografije Foto zveze Jugoslavije in AFIAP (Artiste FIAP) (1971). Objavljal je v revijah Spot (1972), Sinteza (1974) in s svojimi fotografijami opremil revijo Dialogi (1971, 1973). Kot samouk je na tečajih za uporabno grafiko in oblikovanje pridobil znanje na področju grafičnega oblikovanja, leta 1958 se je udeležil tečaja za risanje in grafiko ter v 1950-ih začel delovati kot grafični oblikovalec. Delal je v različnih reklamnih ateljejih v Mariboru in sodeloval z več mariborskimi podjetji in institucijami (npr. TGT - TVT Maribor, Univerza v Mariboru, TGA Kidričevo, Loterija Slovenije). Leta 1978 je z Matjažem Bertoncljem izdelal celostno grafično podobo za 9. kongres Zveze svobodnih sindikatov v Mariboru, ki je vključevala dvanajst plakatov, kjer je bila poudarjena fotografija. Pripravljal je tudi razstave Fotokluba Maribor in oblikoval spremno gradivo, kot so katalogi, vabila in plakati. Večkrat je bil mentor na fotografskih tečajih, še zlasti po letu 1980. Ok. leta 1990 je prenehal aktivno delovati v Fotoklubu Maribor, fotografiral je le še občasno. Sodeloval je na razstavah doma in v tujini ter za svoje delo prejel številne nagrade. V zgodnjem obdobju ga je zaznamovala nemška subjektivna fotografija, ukvarjal se je s fotografiko, fotomontažo, pritegnila ga je motivika portreta in prizorov iz vsakdanjega življenja. Vrhunec njegovega fotografskega opusa predstavljajo dela iz 1960-ih, ki so utirala pot estetiki Mariborskega kroga, in dela iz 1970-ih, ki so nastajala v okviru Mariborskega kroga. Razstava, ki sta jo pripravila s Petrom Lešnikom leta 1969, je bila ena izmed predhodnic razstave Fotografija Mariborskega kroga leta 1971 v Razstavnem salonu Rotovž. Slednjo je Dvoršak tudi postavil. Motive je črpal iz urbanega okolja, pritegnili so ga izpraznjeni prostori, obrobne lokacije v mestu, detajli industrijske krajine in prometa, kamor je redko vključena figura, le posamezni detajli pričajo o človekovi prisotnosti. Samotne krajine ustvarjajo vtis puščobnosti sivega vsakdana, ki ga mestoma rahlja motiv drevesa in drugega rastja ter svetli kontrasti v peščenih cestah in v odsevih mokrih površin. Črno-belo fotografijo je privedel do skrajnega roba, saj je s preosvetlitvijo naglaševal sivine in temine, kar je skupaj z izbrano motiviko stopnjevalo vtis odtujenosti in duhovne izpraznjenosti sveta. Večkrat so nastajale kolekcije treh fotografij, ki obravnavajo iste ali sorodne motive v časovnem zaporedju ali iz različnih zornih kotov, pri čemer prihaja do detajlnih sprememb, ki opozarjajo na minevanje časa, in sestavljanja več del v razložene kompozicije. V delih je opazna kontrastnost, ki se kaže v površinah z zglajenimi ploskvami, mrežastih in črtastih elementih tlakovanih in tekstilnih površin, temnih travnatih partijah in peščenih cestah z raznovrstnimi oblikami kamna ter v širokem razponu odtenkov sivega klina, kar daje fotografijam močno likovno vrednost. Fotografije so zasnovane premišljeno, odmišljeni so nepotrebni detajli, pogost kompozicijski element so linije, ki se izrisuje v različnih predmetih, npr. žici, polivinilastem traku, razgrnjenem v pokrajini, železnih ograjah in tirnicah, ki usmerjajo gledalčev pogled, lesenih latah in drogovih, ki ustvarjajo akcente. Formo krajine je prenesel tudi v tihožitja z motivi posteljnine, ki so nastala v svetlejšem fotografskem zapisu. Serija fotografij Avgust leta 1972 (1972) je za razliko od starejših del posneta v svetli skali, kar vnaša vedrejše tone v interpretacijo. Ukvarjal se je tudi z barvno fotografijo. Njegova dela so v muzejskih in galerijskih zbirkah v Sloveniji. Na področju grafičnega oblikovanja je upošteval čistost črkovne ali geometrijske oblike, na plakatih je izpostavljal vlogo fotografije, ki jo je obdelal po načelu sitotiska z velikim rastrom in reducirano barvno skalo. Večkrat je sodeloval z Matjažem Bertoncljem, Vladimirjem Tošem, Petrom Vernikom in Jankom Zadravcem. Za grafično oblikovanje je prejel vrsto nagrad.
Nagrade, priznanja, odlikovanja:
(izbor)
- 1958, 3. nagrada za plakat na II. mednarodnem lesnem sejmu Ljubljana
- 1958, 2. nagrada za plakat 90 let tiskarstva na Slovenskem
- 1958, 3. nagrada za plakat 31. oktober - dan varčevanja
- 1959, 2. nagrada za zaščitni znak Ljubljana transport
- 1961, 1. nagrada za plakat Razstava republiških učil
- 1963, 1. nagrada za zaščitni znak Petrol Ljubljana
- 1964, 1. nagrada za kongresno značko SKJ
- 1965, 2. nagrada za zaščitni znak Železarne Jesenice
- 1968, 1. nagrada na razstavi jugoslovanske fotografije
- 1968, 3. nagrada za fotografijo Nafta na razstavi Čelik i nafta v Sisku
- 1970, zlata medalja v sekciji proste teme za fotografijo Rože in signali na razstavi 6. izložba fotografije 29. november. Trenutak čovjeka v Maglaju
- 1971, naziv AFIAP (Artist FIAP) Mednarodne zveze za fotografsko umetnost (FIAP)
- 1972, nagrada za kolekcijo fotografij na 5. medklubski razstavi fotografij v Novem Beogradu
- 1974, član Kabineta slovenske fotografije
- 1974, srebrna medalja na mednarodni razstavi v Maglaju
- 1975, zlata Puharjeva medalja za kolekcijo na XVIII. republiški razstavi fotografij na Vrhniki
- 1975, 1. nagrada za zaščitni znak Impol
- 1977, 1. nagrada za zaščitni znak Tosama Domžale
- 1978, pohvala za celostno grafično podobo Zveze sindikatov Slovenije
- 1979, pohvala na 6. razstavi fotografij in diapozitivov
- 1979, 1. nagrada za zaščitni znak Unial
- 1984, 1. nagrada za zaščitni znak Tesnila Trebnje
- 1984, 1. nagrada za kolekcijo v sklopu Nove smeri in tendence in 1. nagrada za kolekcijo v sklopu Življenje na medklubski razstavi fotografije Nova fotografija v Beogradu
- 1984, Ažbetova medalja
- 1985, pohvala za kolekcijo na 6. medklubski razstavi fotografije in diapozitivov v Vuzenici
- 2006, priznanje z medaljo Zveze kulturnih društev Maribor za izjemen prispevek k dosežkom mariborskega fotografskega kroga
Andreja Rakovec
(17. 3. 2016)
