Mihael Napotnik

Lavantinski knezoškof v letih 1889"121922 in eden najaktivnejših članov avstrijske škofovske konference. V nacionalne in politične spore se ni vmešaval, je pa odigral pomembno vlogo v boju zoper gibanje Proč od Rima (množična prestopanja nemško govorečega katoliškega prebivalstva v evangeličansko vero). Pomemben je bil zlasti kot odličen govornik, v svojih pridigah, ki jih je pogosto objavljal, se je na ljudem dostopen način poleg teoloških ukvarjal tudi z zgodovinskimi in umetnostnimi temami. Za ureditev verskega življenja v škofiji je sklical pet sinod (1896, 1900, 1903, 1906, 1911). Poskrbel je za novo izdajo Rimskega obrednika (1896), zadnja leta pred smrtjo pa se je (skupaj z ljubljanskim knezoškofom Jegličem) zavzemal za njegov slovenski prevod, ki pa je izšel šele po Napotnikovi smrti (1933). Zaslužen je tudi za preureditev teološkega študija v Mariboru, 1893 je povečal semenišče, 1897 pa dosegel ustanovitev katedre za krščansko filozofijo. Bil je pobudnik ustanovitve škofijskega arhiva in škofijskega muzeja (1896), prav tako na njegovo pobudo sta začela izhajati časopisa Voditelj v bogoslovnih vedah ter Ljubitelj krščanske umetnosti. Finančno je podpiral Avguština Stegenška pri študiju umetnostne zgodovine in arheologije ter pri izdajanju umetnostne topografije lavantinske škfoje (Dekanija Gornjegrajska, Maribor 1905; Konjiška dekanija, Maribor 1909). V njegovem času je bilo v lavantinski škofiji zgrajenih 15 novih cerkva (od tega 10 župnijskih), 10 pa jih je bilo povečanih. Najpomembnejši sakralni spomenik nedvomno predstavlja frančiškanska cerkev v Mariboru, ki ji je knezoškof posvetil monografijo, v njej pa je tudi pokopan.

Nagrade, priznanja, odlikovanja:

1922, Red svetega Save prve stopnje

Franci Lazarini

Izobrazba

  • 1862-1871, Celje, gimnazija
  • 1872-1875, Maribor, bogoslovje
  • 1876-1880, Dunaj, Avguštinej (doktorski študij)

Zaposlitev

  • 1875-1876, Vojnik, kaplan
  • 1880-1881, Sevnica, kaplan
  • 1881-1885, Maribor, stolni vikar, katehet, pridigar
  • 1881-1885, Maribor, bogoslovje, profesor cerkvene zgodovine, patrologije in cerkvenega prava
  • 1885, Maribor, podvodja semenišča
  • 1885-1889, Dunaj, Avguštinej, študijski direktor, profesor bibličnih ved
  • 1885-1889, Dunaj, dvorni kaplan
  • 1889-1922, Maribor, lavantinski knezoškof (hkrati tudi prošt v Brežah in do 1918 poslanec štajerskega deželnega zbora ter gosposke zbornice avstrijskega državnega zbora)


Dela

Znana dela:

IZBOR:

  • Michael NAPOTNIK, Controversia de haereticorum baptismi valore inter papam Stephanum I. et Cyprianum, Carthaginensem episcopum, agitata, Wien 1880 (doktorska disertacija).
  • Mihael NAPOTNIK, Sveti Viktorin, škof Ptujski, cerkveni pisatelj in mučenec, Dunaj 1888.
  • Michael NAPOTNIK, Die Kapellen-Weihe in der k. k. Staats-Oberrealschule zu Marburg, Marburg 1899.
  • Mihael NAPOTNIK, Govori o raznih cerkvenih slovesnostih v Čadramu, Maribor 1900.
  • Michael NAPOTNIK, Einweihungs-Feier der neuerbauten Pfarrkirche zur Heiligen Maria, Mutter der Barmherzigkeit, in der Grazervorstadt zu Marburg, Marburg 1901.
  • Mihael NAPOTNIK, Spomnite se besed, katere sem vam govoril, Maribor 1902.
  • Mihael NAPOTNIK, Obris cerkve, zavoda in delovanja častitih gospodov duhovnikov misijonarjev sv. Vincencija Pavljana pri sv. Jožefu više Celja, Maribor 1904.
  • Michael NAPOTNIK, Die Basilika zur Heiligen Maria, Mutter der Barmherzigkeit, in der Grazervorstadt zu Marburg, Marburg 1909.
  • Michael NAPOTNIK, Die Bedeutung der Partikular-Konzilien in der Gegenwart, Salzburg 1910.
  • Mihael NAPOTNIK, Znamenite pridižnice v Mariborski baziliki Matere milosti slovesno blagoslovljenje, Maribor 1920.


Viri in literatura

Literatura:

Franc KOVAČIČ, Zgodovina Lavantinske škofije (1228-1928), Maribor 1928, str. 416-427.

Franc LUKMAN, Napotnik Mihael, Slovenski biografski leksikon, 2, Ljubljana 1933-1952, str. 190-192.

France M. DOLINAR, Napotnik, Mihael (1850 131922), Die Bischöfe der deutschsprachigen Länder 1785/1803 bis 1945. Ein biographisches Lexikon (ur. Erwin Gatz), Berlin 1983, str. 529 13531.

France Martin DOLINAR, Napotnik, Mihael, Enciklopedija Slovenije, 7, Ljubljana 1993, str. 286-287.

Napotnikov simpozij v Rimu (ur. Edo Škulj), Celje 1993.

Andrej HOZJAN, Michael (Mihael) Napotnik, Das "Frintaneum" in Wien und seine Mitglieder aus der Kirchenprovinzen Wien, Salzburg und Görz (1816-1918). Ein biographisches Lexikon (ur. Karl Heinz Frankl, Peter G. Tropper), Klagenfurt-Laibach-Wien 2006, str. 132-133.

Gregor JENUŠ, Knezoškof Mihael Napotnik - življenje in delo, Maribor 2006 (tipkopis diplomske naloge).

Ilaria MONTANAR, Il vescovo lavantino Ivan Jožef Tomažič (1876-1949). Tra il declino dell'impero austro-ungarico e l'avvento del comunismo in Jugoslavia, Roma 2007 (Chiesa e storia, 5), str. 180-189.

Matjaž AMBROŽIČ, Lavantinska škofija za časa Slomškovih naslednikov (1862-1922), Studia Historica Slovenica, 10/2-3, 2010, str. 399-428.

Franci LAZARINI, Cerkvena arhitektura lavantinske škofije v času knezoškofa dr. Mihaela Napotnika (1889-1922), Maribor 2012 (tipkopis doktorske disertacije).

Franci LAZARINI, Poznohistoristična cerkvena arhitektura in oprema na slovenskem Štajerskem v luči dveh sinod lavantinske škofije (1900 in 1911), Acta historiae artis Slovenica, 17/1, 2012, str. 123-133.



Osnovni podatki

Rojstvo 20. avgust 1850, Tepanjski vrh pri Slovenskih Konjicah
Smrt 22. julij 1922, Maribor
Različice imena: Michael
Spol: moški
Poklic: knezoškof, teolog, pisec

Delovanje

Čas: zadnja četrtina 19. stoletja, prva četrtina 20. stoletja
Geografsko področje: Štajerska, Avstrija