Mariborske vile

Gradnja meščanskih vil v Mariboru je neposredno povezana s postopno industrializacijo mesta v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja. Razkošne, z vrtovi obdane družinske hiše, zgrajene v modnih historističnih slogih so si v nekdanjih predmestjih, ki so s porušitvijo delov obzidja starega mestnega jedra postali širše mestno središče, dali zgraditi večinoma premožni industrijalci, ki so se po sredini 19. stoletja priselili v Maribor. Nekateri so svoje vile zgradili ob industrijskih obratih, ki so zrasli v meljskem predmestju, vzhodno od železniške proge, številni pa so se raje odločili za novonastalo četrt vil, ki je po letu 1871 zrasla med starim mestnim jedrom in današnjim Ljudskim vrtom. Vilska četrt se je v prvi polovici 20. stoletja razširila predvsem proti zahodu, v Koroško predmestje, kjer so si zlasti v 20-tih in 30-tih letih 20. stoletja vile zgradile premožnejše meščanske družine. Po drugi svetovni vojni se je gradnja vil v Mariboru ustavila, z nacionalizacijo prenekatere pa se je spremenila tudi njihova namembnost, tako da danes v njih domujejo muzeji, državni organi, vrtci, šole in športna društva ali tovarniške uprave.