Portal je bil vzpostavljen kot del aplikativnega raziskovalnega projekta:

Likovna umetnost v prostoru mesta Maribor / Visual Arts and Architecture in the Spatial Context of the City of Maribor.

Šifra projekta:

  • L6-4315

Spletna stran projekta na SICRIS-u:

Financer:

  • Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije

Sofinancerja:

  • Mestna občina Maribor
  • Slovenska akademija znanosti in umetnosti

Trajanje projekta:

  • julij 2011–31.december 2015

Nosilec projekt:

  • Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU

Sodelujoči organizaciji:

  • Oddelek za umetnostno zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru
  • Inštitut za informatiko, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerza v Mariboru

Vodja projekta:

  • doc. dr. Barbara Murovec

Sodelavci:

  • izr. prof. dr. Marjeta Ciglenečki, koordinatorka na FF UM
  • prof. dr. Marjan Heričko, koordinator na FERI UM
     
  • Nejc Bernik
  • Alenka Di Battista
  • Andrej Furlan
  • Mitja Gradišnik
  • mag. Simona Kermavnar
  • asist. dr. Tina Košak
  • dr. Ana Lavrič
  • doc. dr. Franci Lazarini
  • Renata Komić Marn
  • Katarina Mohar
  • Gregor Plavčak
  • dr. Blaž Resman
  • izr. prof. dr. Polona Vidmar

Vsebina projekta:

Projekt je aplikativna raziskava, ki se je posvetila umetnostnozgodovinskemu preučevanju Maribora, drugega največjega mesta Slovenije in prestolnice slovenske Štajerske, in sicer na način, da je del temeljnih raziskav sproti predstavljen v uporabni obliki najširši zainteresirani javnosti na spletnem portalu, delavnicah, razstavah, posvetih in predavanjih. Vzpostavljeno je sodelovanje s prebivalci Maribora, študenti in turisti. Dosežki projekta so naravnani na trajno vključevanje humanistične dediščine v razvoj mesta. Z različnimi metodološkimi pristopi, ki se vežejo na razvoj prostora skozi čas, na umetnostno topografijo, na javne spomenike in na umetnostne institucije in osebnosti, ki so v preteklosti in še vedno predstavljajo umetnostno dediščino Maribora, se v projektu preučuje umetnost v mestu zlasti skozi družbeno-prostorski, naročniški in recepcijski vidik. Kako se torej v urbanistični podobi Maribora, posameznih umetnostnih spomenikih in zbirkah odraža družbeno-zgodovinska vloga tega prostora, s posebnim ozirom na naročniško strukturo, zahteve umetnostnega trga in današnje razumevanje likovne umetnosti v mestu. Delo na projektu vključuje zbiranje, analizo in komparacijo gradiva, arhivske in terenske raziskave, dokumentacijo umetnostnih spomenikov, primerjalne raziskave v umetnostnozgodovinskih knjižnicah, pisanje izvirnih znanstvenih razprav, strokovnih besedil, (spletnega) vodnika po Mariboru in priprave znanstvene konference. Med ključnimi spomeniki, ki so se jih lotili raziskovalci projektne skupine, so ob stolnici s Slomškovim trgom jezuitska cerkev sv. Alojzija, minoritski samostan, kužno znamenje na Glavnem trgu in Rotovž. Z naročniškega vidika se raziskujejo različni cerkveni redovi, ki so in še vedno delujejo v mestu, posebna pozornost je posvečena lavantinskim škofom (zlasti Mihaelu Napotniku (1889–1922) ter portretom v stalni zbirki mariborskega škofijskega dvorca na Betnavi), plemiškim in meščanskim naročnikom (med drugim zbirki grofov Herberstein, ki je v svojem jedru nastala v drugi polovici 17. stoletja, hranjena pa je v mariborskem Pokrajinskem muzeju, in rodbini Goedel-Lannoy). Med javnimi spomeniki je posebna pozornost namenjena tistim skulpturam, ki so nastale v okviru kiparskega simpozija Forma viva, pa tudi drugim, povezanim z zgodovinskimi osebnostmi, kot sta cesar Franc Jožef in Rudolf Maister. V zvezi s funkcijo umetniških del, ki je tesno povezana z nameni in cilji naročnikov in je bila ves čas tako v službi religije, reprezentance oz. prestiža in identitete kot tudi cerkvene in svetne politike, je izpostavljeno vprašanje likovne kvalitete. Umetnostni spomeniki pa obravnavani v širšem prostorskem kontekstu. Natančneje se raziskuje čas povečane gradbene dejavnosti v Mariboru od srede 19. stoletja dalje (po eni strani v okviru sakralnih naročil, po drugi z vidika stanovanjske, javno-upravne in urbanistične problematike), ki ga obvladujejo historistični slogi, raziskave 20. stoletja so osredotočene na moderno arhitekturo in urbanistično ureditev Maribora s posebnim poudarkom na delavski arhitekturi, ki je v Mariboru dosegla visok nivo. V Mariboru, ki je bil v 20. stoletju gospodarsko središče, so imeli likovna umetnost ter njeni protagonisti in raziskovalci precej drugačno vlogo kot v formalnih prestolnicah, kot sta na primer Gradec in Ljubljana. Namen projekta je po eni strani poglobiti, razširiti in povezati dosedanje parcialne relevantne izsledke, po drugi pa zastaviti raziskave še neobdelanih tem, da bi zapolnil vrzeli in tako omogočil dovolj celovit vpogled v značaj, smoter in družbeno dinamiko umetnosti v prostoru mesta Maribor.

Inštitut za informatiko FERI UM v raziskavi sodeluje na področju, ki zadeva razvoj spletnega portala. Osredotočen je na ovrednotenje in izbiro primernih tehnologij ter optimizacijo in zagotavljanje ustreznih zmogljivosti portala glede na specifičnost obsega/količine in tipa podatkov, ki naj bi se učinkovito hranili in prenašali preko omrežja. Portal je razvit v Javi z uporabo odprtokodnih ogrodij in okolij.

 

Bibliografija projektne skupine:

http://izumbib.izum.si/bibliografije/J20130817212011-L6-4315.html