Slika predstavlja gradnjo babilonskega stolpa. Na stavbi, ki se spiralasto dviguje proti nebu, stojijo ljudje, eden pada v globino. V ozadju se odpira pogled na mesto Babilon. V ospredju so upodobljeni ljudje pri najrazličnejših opravilih. Z leve strani prihaja kralj Nemrod v spremstvu straže. Kot znamenje božje nenaklonjenosti izgradnji stolpa dogajanje zaznamuje nevihtno nebo.
Najpomembnejši pisni vir za upodobitve babilonskega stolpa je Sveto pismo. Izgradnja monumentalne stavbe v mezopotamskem mestu ob reki Evfrat je opisana v prvi Mojzesovi knjigi (Gen 11,1-9): Dajte, sezidajmo si mesto in stolp z vrhom do neba in si naredimo ime, da se ne razkropimo po vsej zemlji! Pohlep in željo človeka po lastnem imenu in stolpu, ki bi segal do neba, je Bog kaznoval tako, da je prekinil izgradnjo stolpa, ustvaril različne jezike (/ .../ zmešajmo tam njih jezik, zato da drug drugega govorice ne bodo razumeli!) in ljudi razposlal po svetu. Temeljno sporočilo svetopisemske zgodbe o kaznovanju domišljavih ljudi in biblijska razlaga o nastanku različnih jezikov na tovrstnih likovnih upodobitvah praviloma nista poudarjeni. Praviloma so naslikane bogate arhitekturne stavbe, ki kljub svoji fantazijski zasnovi nudijo vpogled v način gradnje v preteklosti. Poseben poudarek je na predstavitvi posameznih človeških opravil.
Sveto pismo ne omenja graditeljev poimensko, govori o skupnem projektu »človeštva«. V likovni tradiciji pa je pogosto v prvem planu naslikana figura, ki se razlaga kot kralj Nemrod, pojavlja se tako na znameniti sliki Pietra Bruegla st. kakor tudi na mariborski različici. Nekateri avtorji pa podajajo tudi drugačne razlage, bogato odeto kraljevsko figuro identificirajo z neznanim naročnikom oziroma postavljajo tezo, da gre za doslej neidentificirano zgodovinsko osebnost.
Patrick Gyurkač
(21. 5. 2014)
