V iluzionistično naslikanem arhitekturno-dekorativnem okviru je upodobljen prizor Najdenje pravega križa, na katerem je bil križan Jezus Kristus. Dogodku prisostvuje sv. Helena s spremstvom.
O najdenju svetega križa beremo v zgodnjesrednjeveških zgodovinskih spisih in v Zlati legendi (Legenda Aurea) Jacobusa de Voragine. Slednji poroča o provenienci Kristusovega križa vse od edenskega vrta do vrnitve v Jeruzalem za časa cesarja Heraklija v 7. stoletju. Po Zlati legendi se je sv. Helena, mati cesarja Konstantina, odpravila v Jeruzalem iskat križ. Na mestu, kjer je stal poganski tempelj, ki ga je dala podreti, je naposled našla zakopane tri enake križe. Pravega je spoznala po njegovi čudodelni moči.
Med najzgodnejšimi upodobitvami motiva so miniature v liturgičnih spisih. V srednjem veku se v povezavi s križem oziroma relikvijo pričneta v prizor vključevati Konstantin in Helena. Iz 13. stoletja so znani prvi monumentalni cikli celotne legende. Upodobitev sv. Helene, ki najde sveti križ, je posebej priljubljena v 18. stoletju. Svetnica je lahko upodobljena s cesarsko krono, z modelom cerkve v roki ali med nošenjem križa in žebljev.
Tamara Sprinčnik
(19. 5. 2014)
