RAZSTAVA PORTRETOV LAVANTINSKIH ŠKOFOV

Lavantinska škofija, ustanovljena leta 1228, se ne ponaša le s častitljivo starostjo, temveč tudi z izjemno zanimivo škofovsko portretno galerijo. V šestdesetih letih 17. stoletja jo je zasnoval škof Maksimilijan Gandolf Kuenburg, dopolnjevali pa so jo nato vsi njegovi nasledniki. Spletna razstava predstavlja portrete lavantinskih škofov od ustanovitve škofije do preselitve škofijskega sedeža iz Šentandraža v Maribor leta 1859, tj. od Ulrika iz Hausa do Antona Martina Slomška. S Slomškom se začenja spletna razstava mariborsko-lavantinskih škofov avtorja Francija Lazarinija, ki je nadaljevanje te.

Kuenburg je dal naslikati svoje prednike v dvojicah in s svojim portretom ta način zastavil tudi za prihodnost. »Dvojce« so ohranili nasledniki vse do Vigilija Avgušina Marije Firmiana (1744-1753), poznejši so se dali upodobiti posamič. Portretna galerija škofov ni popolna, saj manjkajo Oton pl. Mörenstein, Herbord, Wulfing pl. Stubenberg, Henrik Mer pl. Leis, Ulrik Wilaus in Jurij. Medtem ko upodobitve škofov do sredine 17. stoletja večinoma ne kažejo realnih potez zgodovinskih oseb, se s Kuenburgom začenja vrsta portretov, naslikanih po modelu. Avtorsko razen Slomškovega portreta, ki je signirano delo Christiana Heinricha Hansona iz leta 1846, slike še niso razrešene.

Portreti škofov so predstavljeni kataloško. Imena škofov so, skupaj s plemiškimi nazivi, navedena v slovenščini in nemščini (slednja v oklepaju). Pri vsakem so izpostavljene letnice rojstva in/oziroma smrti ter škofovskih služb. Sledi biogram z osnovnimi podatki, pri prvih škofih krajši, pri naslednjih, o katerih je znanega precej več, pa nekoliko daljši. V njem so večinoma zajete informacije, o katerih govore tudi latinski podnapisi na portretih; ti včasih malenkostno odstopajo od zgodovinskih dejstev, zlasti glede letnic, ki jih je korigiralo šele novejše zgodovinopisje, in pri nazivih, predvsem pri knezoškofovskem naslovu; uradno naj bi ga bili lavantinski škofje imeli že od leta 1318, ko je bil podeljen Ditrihu Wolfhauerju, na portretih pa ga prvič srečamo pri Henriku III. (1342-1356), kontinuirano pa od Teobalda Schweinbecka naprej (cesar Friderik III. mu je pravico do knežjega naslova zanj in za naslednike potrdil leta 1457). Če so bili škofje umetnostno dejavni, so omenjene tudi njihove tovrstne aktivnosti oziroma zasluge.

Biogramu sledi kratek opis portreta, ki se začenja z navedbo tehnike in mer (platno je bilo zaradi okoliščin izmerjeno znotraj okvirja in ne čez podokvir), nadaljuje pa s predstavitvijo likovne podobe posameznega škofa. Pri »dvojcih« je, v skladu s kronološkim redom, najprej opisan levi, nato desni portret. Opisu je dodan tudi prepis besedil na slikah; gre za nekaj adres (večidel v nemščini) na naslikanih pismih, večinoma pa za latinske podnapise, ki so običajno zasnovani kot kratki biogrami. Vseh ni bilo mogoče v celoti razbrati, ker so ponekod posamezni deli (besede ali celo več besed, zlasti v spodnjih vrsticah) skoraj zabrisani in nečitljivi. Te je čas najbrž tako uničil, da jih restavratorji pozneje niso niti poskušali rekonstruirati, pri besedilih, ki so jih stežka še razbrali, pa so pri obnovi zagrešili tudi nekaj napak. V prepisu so pogreški upoštevani, na večje je opozorjeno s klicajem v oglatem oklepaju. Kratic z nadpisanimi črtami zaradi tehničnih ovir ni bilo mogoče avtentično zapisati, zato so razvezane (manjkajoče črke so zapisane v oglatem oklepaju), medtem ko so druge ustrezno označene.

Kataloška enota se končuje z navedbo literature. Upoštevana je predvsem temeljna zgodovinska literatura o lavantinskih škofih (zlasti: Karlmann Tangl, Reihe der Bischöfe von Lavant, Klagenfurt 1841; Franc Kovačič, Zgodovina Lavantinske škofije (1228-1928), Maribor 1928; Die Bischöfe des Heiligen Römischen Reiches 1198 bis 1448. Ein biographisches Lexikon (ur. Erwin Gatz, Clemens Brodkorb), Berlin 2001; Die Bischöfe des Heiligen Römischen Reiches 1448 bis 1648. Ein biographisches Lexikon (ur. Erwin Gatz, Clemens Brodkorb), Berlin 1996; Die Bischöfe des Heiligen Römischen Reiches 1648 bis 1803. Ein biographisches Lexikon (ur. Erwin Gatz, Stephan M. Janker), Berlin 1990; Die Bischöfe der deutschsprachigen Länder 1785/1803 bis 1945. Ein biographisches Lexikon (ur. Erwin Gatz), Berlin 1983), navedena pa so tudi nekatera dela, ki se dotikajo škofovskih portretov, zlasti v zvezi z njihovo razstavno postavitvijo na Betnavi (Verska, socialna in kulturna dediščina mariborske (nad)škofije. Katalog razstave (ur. Igor Filipič), Maribor 2006). Avtor fotografskih posnetkov portretne galerije lavantinskih škofov je Andrej Furlan.

 

Ana Lavrič

(18. 11. 2014)


SEZNAM PORTRETOV LAVANTINSKIH ŠKOFOV

1.    EBERHARD (Eberhard)
2.    ULRIK iz HAUSA (Ulrich von Haus)
3.    KAREL iz BREŽ (Karl von Friesach)
4.    ALMERIK GRAFENDORF (Almerich Grafendorf, Grafendorfer)
5.    GERHARD ENNSTAL (Gerhard von Ennstal, Ensthal)
6.    KONRAD FOHNSDORF in PRAITENFURT (Konrad von Fohnsdorf, Vonstorf)
7.    HENRIK iz HAUSA, HELFENBERG (Heinrich von Haus, Helfenberg)
8.    WERNER (Werner)
9.    DITRIH WOLFHAUER (Dietrich Wolfhauer, Wolfsau)
10.    HENRIK (Heinrich)
11.    PETER KRÖLL (Peter Kröll, Chrell von Reichenhall)
12.    HENRIK KRAPFF (Heinrich Krapff, Krafft)
13.    KONRAD TORER TÖRLEIN (Konrad Torer von Törlein)
14.    WOLFHARD EHRENFELS (Wolfhard von Ehrenfels)
15.    FRIDERIK DEYS, THEIS THESINGEN (Friedrich Deys, Theis von Thesingen)
16.    LOVRENC LICHTENBERG (Lorenz von Lichtenberg)
17.    HERMAN GNAS (Hermann von Gnas)
18.    LOVRENC LICHTENBERG (Lorenz von Lichtenberg)
19.    TEOBALD SCWEINBECK (Theobald Schweinbeck, Schweinpeck)
20.    RUDOLF RÜDESHEIM (Rudolf Freiherr von Rüdesheim)
21.    JANEZ ROTH (Johannes von Roth, Rott)
22.    ERHARD PAUMGARTNER (Erhard Paumgartner)
23.    LENART PEWERL (Leonhard Pewerl)
24.    FILIP RENNER (Philipp Renner)
25.    MARTIN HERKULES RETTINGER WISPACH (Martin Herkules Rettinger von Wispach)
26.    JURIJ AGRIKOLA (Georg Agricola)
27.    JURIJ STOBEJ PALMBURG (Georg Stobaeus von Palmburg)
28.    LENART GÖTZ (Leonhard Götz)
29.    ALBERT PRIAMIS (Albert von Priamis)
30.    MAKSIMILIJAN GANDOLF KUENBURG (Maximilian Gandolf Freiherr von Kuenburg)
31.    SEBASTIJAN PÖTTING (Sebastian Freiherr von Pötting-Persing)
32.    FRANC GAŠPAR STADION (Franz Caspar Reichsfreiherr von Stadion)
33.    JANEZ SIGISMUND KUENBURG (Johann Sigmund Freiherr von Kuenburg)
34.    FRANC GAŠPAR STADION (Franz Caspar Reichsfreiherr von Stadion)
35.    FILIP KAREL FÜRSTENBERG (Philipp Carl Fürstenberg)
36.    LEOPOLD ANTON ELEUTERIJ FIRMIAN (Leopold Anton Eleutherius Reichsfreiherr von Firmian)
37.    JOŽEF OŽBOLT ATTEMS (Joseph Oswald Reichsgraf von Attems)
38.    VIGILIJ AVGUŠTIN MARIJA FIRMIAN (Vigilius Augustin Maria Reichsfreiherr / 1749 Graf von Firmian)
39.    VIGILIJ AVGUŠTIN MARIJA  FIRMIAN (Vigilius Augustin Maria Reichsfreiherr / 1749 Graf von Firmian)
40.    JANEZ THURN-VALSASSINA in TAXIS (Johann Baptist Reichsgraf von Thurn und Taxis)
41.    JOŽEF FRANC ANTON AUERSPERG (Joseph Franz Anton Reichsgraf von Auersperg)
42.    JOŽEF FRANC ANTON AUERSPERG (Joseph Franz Anton Reichsgraf von Auersperg)
43.    FRANC KSAVER BREUNER (Franz de Paula Xaver Ludwig Jakob Reichsgraf / 1776 Fürst von Breuner)
44.    VINCENC JOŽEF SCHRATTENBACH (Vinzenz Joseph Franz Sales Graf / 1788 Fürst von Schrattenbach)
45.    JOŽEF GANDOLF ERNEST KUENBURG (Joseph Ernest Gandolph Graf von Kuenburg)
46.    LEOPOLD MAKSIMILIJAN FIRMIAN (Leopold Maximilian Graf von Firmian)
47.    IGNACIJ FRANC ZIMMERMANN (Ignaz Franz Sales Zimmermann)
48.    FRANC KSAVER KUTNAR (Franz Xaver Kuttnar)
49.    ANTON MARTIN SLOMŠEK (Anton Martin Slomšek)
 

 

Zasnova razstave: Ana Lavrič, Franci Lazarini

Avtor razstave: Ana Lavrič

Oblikovanje razstave: Andrej Furlan

Fotografsko gradivo: Andrej Furlan, © UIFS ZRC SAZU

Lastnik originalov: Nadškofijski ordinariat Maribor

 

Razstava je nastala kot del aplikativnega raziskovalnega projekta:

Likovna umetnost v prostoru mesta Maribor / Visual Arts and Architecture in the Spatial Context of the City of Maribor.

Šifra projekta: L6-4315

Financer: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije

Sofinancerja: Mestna občina Maribor, Slovenska akademija znanosti in umetnosti

Nosilec projekt: Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU