HOFFERJEVA HIŠA
Lokacija: Gosposka ulica 29, Barvarska ulica 8
Arhitekt: Jožef Hoffer, Max Czeike
Čas nastanka: ok. 1740, 1926
Mariborski mestni zidarski mojster Jožef Hoffer (ok. 1706-1762) je po letu 1713 (po Zemljiški knjigi I) podedoval hišo št. 106 v Gornji Gosposki ulici. Po njegovi smrti v začetku februarja 1762 je hiša postala last Hofferjeve vdove Barbare, roj. Mechtig (1721-1782), ki se je še istega leta poročila z Janezom Nepomukom Fuchsom. Leta 1804 je lastnica hiše postala Fuchsova druga žena Terezija, po njeni smrti je hišo (zdaj na številki 95) prevzela hčerka Jožefa Fuchs, ki je leta 1844 umrla in jo zapustila svoji nezakonski hčeri Tereziji. Ta je hišo leta 1849 za 7500 gld prodala trgovcu Jožefu Ignacu Kallstorffer in njegovi ženi Tereziji, leta 1874 sta lastnika postala Herman in Jožefina Billerbeck. Leta 1926 je prišla hiša na zdaj Gosposki 29 v roke zakoncev Franceta in Marije Weiler.
Okrog leta 1740 oziroma malo pozneje je hiša v okviru prezidave, ki jo je najverjetneje načrtoval in izvedel Jožef Hoffer, dobila novo baročno fasado. Zemljiška knjiga II (po letu 1781) omenja hišo z dvoriščem in malim vrtom (ob Barvarski ulici 8). Po letu 1814 je Matija Sačerič, drugi mož Terezije Fuchs st., dal zgraditi poslopje na današnjem naslovu Barvarska ulica 8. Leta 1877 je Herman Billerbeck dal na dvorišču po načrtu Jožefa Holzerja prizidati pralnico, leta 1892 pa obnoviti greznico in vodnjak. Trgovec z barvami Weiler je po letu 1926 dal po načrtih arhitekta Maxa Czeikeja (1879-1945) obnoviti svoj lokal in verjetno že obstoječa izložbena okna. Po požaru, ki je leta 1933 zajel prizidek poslopij ob Barvarski ulici, je bila prenovljenemu dvoriščnemu traktu v drugi polovici tridesetih let prizidana garaža.
Hofferjeva hiša je enonadstropna stavba s sedemosnim baročnim pročeljem, ki je v nadstropju v celoti ohranjeno. Okna v nadstropju krasijo dekorativna čela, ki kažejo značilnosti zrelega baroka. V poljih pod okni se razteza trakasta ornamentika, fasado dodatno členi osem izvotljenih pilastrov z okrasnimi zvončki in blazinastimi kapiteli z majhnimi volutami. V dekorativnem frizu, ki navidezno deli pročelje na zgornji stanovanjski in spodnji izložbeni del, se izmenjujejo nekoliko večji kapiteli in vtisnjena dekorativna polja. O tem, kakšno je bilo videti pritličje pred predelavo za trgovski lokal, ni podatkov. Kapiteli dekorativnega friza so verjetno pripadali pilastrom, ki so krasili pritlični del fasade. Osrednja kapitela, ki se poševno spuščata, skoraj gotovo zaznamujeta lego uničenega baročnega portala.
Hiša kljub neprimernim predelavam v pritličju velja za najlepšo baročno meščansko hišo v Mariboru. Zadnje raziskave kažejo, da je zglede za njeno oblikovanje moč najti v dunajski profani arhitekturi prvih desetletij 18. stoletja.
Literatura:
Jože CURK, Nekdanji jezuitski kolegij v Mariboru in njegov gradbeni mojster Janez Fuchs,
Časopis za zgodovino in narodopisje, n. v. 19/1-2, 1983, str. 105-124.
Jože CURK, Mariborski gradbeniki v času baroka in klasicizma, Časopis za zgodovino in narodopisje, n. v. 22/2, 1986, str. 289-314.
Jože CURK, Dr. Rudolf Gustav Puff in njegov mariborski čas. Dopolnitve, v: Rudolf Gustav Puff, Maribor. Njegova okolica, prebivalci in zgodovina, Maribor 1999, str. 291-370.
Jože CURK, Maribor. Vodnik po mestu in bližnji okolici, Maribor 2000.
Jože CURK, Primož PREMZL, Maribor 2012. Evropska prestolnica kulture. Vodnik po mestu, Maribor 2012.
Metoda KEMPERL, Jožef Hoffer "12 arhitekt brez meja, Podravina, 4/7, 2005, str. 33-45.
Metoda KEMPERL, Korpus poznobaročne sakralne arhitekture na slovenskem Štajerskem, Ljubljana 2007 (Historia Artis).
Rudolf Gustav PUFF, Maribor. Njegova okolica, prebivalci in zgodovina, Maribor 1999 (Documenta et studia historiae recentioris; 13).
Zdenka SEMLIČ RAJH, Žiga OMAN, Lučka MLINARIČ, Maribor. Mesto, hiše, ljudje. Stavbna zgodovina starega mestnega jedra med sredino 18. stoletja in letom 1941, Maribor 2012.
Nace ŠUMI, Arhitektura 18. stoletja na Slovenskem. Obdobje zrelega baroka (ur. Asja Krečič), Ljubljana 2007.
Renata Komić Marn
(23. 9. 2014)
