HUTTERJEVA KOLONIJA
Lokacija: Ulica Štravhovih, Tekstilska in Zupančeva ulica
Arhitekt: Rudolf Kiffman
Čas nastanka: 1936-1937
Hutterjeva kolonija na Pobrežju je nastala na pobudo mariborskega tekstilnega industrialca Josipa Hutterja, ki je imel izrazit občutek za reševanje socialnih problematik in željo po izboljšanju kakovosti bivanja svojih zaposlenih. Uradni graditelj kolonije je bilo Društvo za starostno preskrbo delavcev tekstilne tovarne Hutter in drug v Mariboru. Stanovanja so bila namenjena predvsem kvalificiranim delavcem Hutterjeve tekstilne tovarne z relativno dobrimi plačami, ki so bili obenem tudi člani omenjenega društva. Po prvotnih načrtih naj bi delavci postopoma, z odplačevanjem najemnin, postali tudi lastniki bivališč; zaradi razpustitve društva in začetka druge svetovne vojne se pa to v praksi ni nikoli zgodilo.
Mestni stavbenik Rudolf Kiffman je leta 1937 začel graditi dvajset dvodružinskih hiš, ki so bile razporejene vzdolž treh vzporednih ulic, Zupančeve, Tekstilske in ulice Štravhovih. Podkleteni, visokopritlični dvojčki imajo preprost kvadratni tloris z iztopajočima stranskima volumna verand in vrtom na zadnji strani. Prekriva jih dvokapna streha s slemenom v smeri sever-jug. Temelji so železobetonski, stene pa iz opeke. Ometane fasade členijo dvodelna okna (različnih velikosti) s profiliranimi okenskimi policami in okvirji. Hiše so vertikalno razdeljene v dve stanovanjski enoti, ki jima pripada polovico pritličja, nadstropja in podstrešja. Veranda in vhodna veža v pritličju vodita do predprostora v osrčju hiše, iz katerega je možen vhod v kuhinjo (opremljeno z zidanim štedilnikom in bojlerjem), kopalnico (opremljena z emajlirano banjo), shrambo in izplakovalno stranišče. Leseno stopnišče vodi iz predprostora v prvo nadstropje, kjer se nahajata dve enako veliki sobi (ogrevani z lončenimi pečmi), in nato še v podstrešje. Tla kopalnic, predprostorov in shramb so bila iz teraca, v ostalih prostorih pa je bil ladijski pod. V naselju je bil načrtovan skupni vodnjak z električno črpalko in vodovodom k posameznim hišam, mali transformator za razsvetlitev naselja in provizorična ponikovalnica.
Na podlagi ohranjenega situacijskega načrta Hutterjeve kolonije vemo, da je tovarnar Hutter želel nadaljevati z gradnjo delavskih stanovanj. Na Pobrežju je načrtoval mnogo večjo delavsko kolonijo; njeno uresničitev pa je preprečil začetek druge svetovne vojne.
Zaradi številnih prezidav in dozidav je danes Hutterjeva kolonija zelo slabo ohranjena. Prvotna zasnova dvojčkov je pri večini nerazpoznavna, fasade redkih originalnih hiš pa so že hudo dotrajane.
Hutterjeva kolonija je za časa nastanka veljala za zelo kvalitetno bivalno okolje mariborskega delavstva, ki pa oblikovno v osnovi posnema tipologijo meščanskih mariborskih vil. V primerjavi z železničarsko in Vurnikovo kolonijo kaže Hutterjeva kolonija boljšo komunalno opremljenost, nima pa urejene osnovne družbene infrastrukture.
Viri:
PAM, Uprava za gradnjo in regulacije 1840-1963, PO/1496-PO/1508.
Hutterjeva kolonija, www.industrijskapespot.si
Literatura:
Jelka PIRKOVIČ-KOCBEK, Izgradnja sodbnega maribora. Mariborska arhitektura in urbanizem med leti 1918 in 1976, Ljubljana 1982.
Jerneja FERLEŽ, Josip Hutter in bivalna kultura Maribora, Maribor 2008.
Alenka Di Battista
(29. 9. 2014)
