Narodni dom

NARODNI DOM

 

Lokacija: Ulica kneza Koclja 9

Arhitekt: Jan Vejrych

Čas nastanka: 1897-1898

 

Stavba Narodnega doma, kulturnega in družabnega središča mariborskih Slovencev, je bila zgrajena med letoma 1897 in 1898, po načrtih češkega arhitekta Jana Vejrycha (1856-1926), ki ga je naročnikom, leta 1882 ustanovljeni Posojilnici (slednja je gradnjo tudi financirala),  predlagalo društvo čeških arhitektov v Pragi. Podobno kot v drugih narodnih domovih, ki so jih na prehodu iz 19. v 20. stoletje gradili po slovenskih mestih, so bili v zgradbi sedeži slovenskih društev in ustanov (poleg Posojilnice še Slovanska čitalnica, Dramatično društvo, slovenski muzej in delavska gradbena zadruga Dom), poleg njih pa tudi restavracija in dvorana za prireditve. Objekt je kasneje večkrat spremenil svojo namembnost:

med prvo svetovno vojno je bila v njem vojska, nato je zopet služil kulturnim namenom (čeprav je v novi državi izgubil svojo narodno obrambno funkcijo), med drugo svetovno vojno je bil v njem Heimatbundov urad za slovenske knjige, v obdobju 1946-1991 pa Dom JLA, ki pa za razliko od drugih tovrstnih domov ni bil namenjen le za pripadnike armade, temveč je bil odprt tudi širši publiki. Od devetdesetih let 20. stoletja dalje stavba, zopet pod imenom Narodni dom, služi za kulturne namene. V 20. stoletju je stavba v notranjščini doživela več prezidav, okoli leta 1925 pa je bila z odstranitvijo sgrafitne poslikave okrnjena tudi njena zunanjščina. Leta 1988 so k objektu prizidali postmodernistično večstanovanjsko poslopje za častnike JLA.

Dvonadstropna neorenesančna stavba (s kletjo in mansardo) ima v tlorisu obliko črke L. Obe obulični fasadi (južna in zahodna) imata bogato arhitekturno členitev. Pritličje enajstosnega pročelja členijo rustika iz pravokotnih kvadrov ter pravokotna okna, prvo nadstropje pa pravokotna okna z bogatimi okenskimi okvirji in okrasje v obliki girland. V drugem nadstropju so bifore in nekaj posameznih polkrožno sklenjenih oken, do okoli leta 1925 pa so nadstropje krasile tudi sgrafitne poslikave, delo slikarja Ladislava Novaka, z upodobitvami personifikacij literature, drame, plesa in glasbe. Na stranicah pročelja je šivan rob. Osrednje tri osi glavne fasade rizalitno izstopajo, poudarja jih šivan rob, poleg stavbnih členov, ki jih najdemo drugod na fasadi, pa je dodanih še nekaj elementov: eno os obsegajoč balkon, ki ga nosita slopa, kartuša z napisom NARODNI DOM (nad prvim nadstropjem) ter razgibano čelo z bogato dekoracijo, ki se dviguje nad rizalitom. Za čelom je kovinski stolpič s čebulasto streho. Podobno členitev ima tudi zahodna fasada, le da tu rizalitno izstopajo tri osi na obeh robovih fasade, okna osrednjega dela prvega nadstropja (kjer je dvorana za prireditve) pa so polkrožne oblike. Rizalita zaključuje identično čelo kot na pročelju. V notranjščini je potrebno izpostaviti zlasti s stebri razdeljeno vhodno vežo, triramno stopnišče z balustradno ograjo ter dvorano za prireditve z odrom, balkonom in predprostoroma. Slednja se nahaja v zahodnem traktu, krasijo pa jo bogate štukature.

Mariborski Narodni dom je nastal skoraj sočasno z ljubljanskim (František Edmund Škabrout, 1894-1896, zdaj Narodna galerija) in celjskim (Jan Vladimír Hráský, 1894-1897, zdaj Mestna občina Celje). Skladno z duhom časa so vse tri stavbe načrtovali češki arhitekti, s čimer so želeli poudariti slovanski element navedenih stavb. Vendar pa za razliko od ljubljanskega in celjskega, ki se po arhitekturnih lastnostih naslanjata na sorodne neorenesančne stavbe na dunajskem Ringu in v ničemer ne kažeta domnevnih čeških posebnosti, mariborski Narodni dom edini na Slovenskem dejansko kaže odmeve češke arhitekture. Zasnova zunanjščine, posebno oblikovanje čel ter nekateri drugi stavbni členi, kažejo podobnosti z drugimi Vejrychovimi deli, zlasti z mestno hišo v Pardubicah (1894), polikliniko v Písku (1895), šolo v Jilemnicah (1898) in nekaterimi večstanovanjskimi stavbami v Pragi. Zato predstavlja posebnost v naši arhitekturi 19. stoletja in hkrati enega od vrhuncev historistične arhitekture na Slovenskem.

 

Literatura:

Jože CURK, Mariborsko gradbeništvo med sredinama 19. in 20. stoletja, Časopis za zgodovino in narodopisje, 75 (n. v. 40)/2-3, 2004, str. 301-331.

Jože CURK, Maribor. Vodnik po mestu in bližnji okolici, Maribor 2000.

Jože CURK, Primož PREMZL, Mariborske vedute, Maribor 2004.

Bruno HARTMAN, Sto let Narodnega doma v Mariboru, Slovenija 1848-1998. Iskanje lastne poti, Maribor 1998, str. 21-28.

Monika PEMIČ, Dom za Narodno galerijo. O arhitekturi in nastanku najstarejše galerijske zgradbe pri nas, Od Narodnega doma do Narodne galerije. Ob 90-letnici Narodne galerije (ur. Mojca Jenko, Monika Pemič), Ljubljana 2009, str. 9-41.

Iztok PREMROV, Arhitektura 19. stoletja v Mariboru, Časopis za zgodovino in narodopisje, 45 (n. v. 10)/2, 1974, str. 341-380.

Vlasta STAVBAR, Narodni dom v Mariboru, Celjski zbornik, 1997, str. 95-114.

Vlasta STAVBAR, Narodni dom v Mariboru, Časopis za zgodovino in narodopisje, 73 (n. v. 38)/1, 2002, str. 75-89.

Mojca ŠTUHEC, Arhitektura historicizma druge polovice 19. stoletja v Mariboru, Ljubljana 2008 (tipkopis diplomske naloge).

Sergej VRIŠER, Arhitektura Narodnega doma v Mariboru. Ob njeni stoletnici, Časopis za zgodovino in narodopisje, 70 (n. v. 35)/3, 1999, str. 493-496.

Igor SAPAČ, Javne palače, v: Igor Sapač, Franci Lazarini, Arhitektura 19. stoletja na Slovenskem, Ljubljana 2014 (v tisku).

Igor SAPAČ, Katalog pomembnejših klasicističnih, bidermajerskih in historističnih arhitekturnih stvaritev na območju Republike Slovenije, v: Igor Sapač, Franci Lazarini, Arhitektura 19. stoletja na Slovenskem, Ljubljana 2014 (v tisku).

 

Franci Lazarini  

(23. 9. 2014)    

Osnovni podatki

Autor Jan Vejrych
Lokacija 46.55754, 15.649542

Lokacija