STARI MOST (NEKDANJI DRŽAVNI MOST)
Lokacija: most čez Dravo, med Glavnim trgom in Trgom revolucije
Arhitekt: arhitekt Eugen Fassbender, inženir C. Haberkalt
Čas nastanka: 1909-1913
Državni most čez Dravo (sedaj Stari most), po katerem je potekala ena najpomembnejših prometnih povezav v Avstro-Ogrski, državna cesta med Dunajem in Trstom, je bil kot nadomestilo za nižji leseni most, ki je stal nekoliko zahodneje od sedanjega, postavljen v letih 1909-1913 po načrtih dunajskega arhitekta in urbanista Eugena Fassbenderja (1854-1923), načrt za konstrukcijo mostu pa je izdelal inženir C. Haberkalt. Slovesno je bil odprt 23. avgusta 1913. Oblikovno se Državni most naslanja na starejši železniški most čez Dravo (1864-1866), ki leži vzhodno od njega. Aprila 1941 je umikajoča se jugoslovanska vojska most porušila, vendar so ga še istega leta Nemci obnovili, pri tem pa v celoti odstranili secesijsko okrasje.
Most sestavlja triločna jeklena konstrukcija z mrežasto kovinsko ograjo in svetilkami, ki jo na obeh bregovih Drave povezuje petločna (levi breg) oziroma triločna (desni breg) zidana rampa (navoz). Navoza je prvotno krasila zidana balustradna ograja, ki so jo poudarjali slopi z bogato secesijsko dekoracijo; podobno okrasje je bilo tudi v spodnjem delu ramp. Ograja, stolpiči in okrasje so bili odstranjeni ob prenovi leta 1941 in nadomeščeni s skromnejšo zidano ograjo.
Stari most, ki je v času po dograditvi veljal za enega največjih in najlepših v Avstro-Ogrski, je še danes eden izmed oblikovno najbolj dodelanih mostov pri nas in ključen primer inženirske arhitekture zgodnjega 20. stoletja na Slovenskem. Pomemben pa je tudi z urbanističnega vidika, saj je njegova umestitev in želja po krajši povezavi med levim in desnim bregom mesta (in posledično po odpravi dvojnosti med obema »bregovoma«) sprožila zanimivo urbanistično debato. Izmed štirih predlaganih lokacij se z današnjega vidika zdi najboljša rešitev tista, ki je predvidevala most v podaljšku sedanje Ulice slovenske osamosvojitve (vzhodno od obstoječega mostu), vendar je bila tedaj zavrnjena, menda zaradi nacionalističnih razlogov (cesta bi pri tej rešitvi potekala mimo slovenskega Narodnega doma). Izbrana lokacija je z urbanističnega in arhitekturnega vidika problematična. Medtem ko je bil most za urbanistično ureditev desnega brega precejšnja pridobitev, saj je vplival na izoblikovanje trikotnega trga (sedanji Trg revolucije), na katerem dominira stavba Mariborskega dvora (arhitekt Josip Costaperaria, 1925-1926), pa je bila na levem bregu zaradi mostu podrta celotna vzhodna stranica Glavnega trga, z več zgodovinsko pomembnimi, v jedru srednjeveškimi hišami (npr. Frajovž, 16. stoletje), s čimer je trg izgubil svojo sklenjenost. Slednjo je po več poskusih urbanistične preureditve trga, ki jim lahko sledimo od tridesetih do osemdesetih let 20. stoletja, do neke mere povrnila poslovna stavba (zdaj Abanka Vipa) na severovzhodnem delu trga (Glavni trg 18, arhitekt Vlado Jandl, 1982). Zaradi mostu je bil na južni stranici trga, tik pred vstopom na most, zgrajen Terezijin dvor (Glavni trg 1, arhitekta Leo Czerny, Rudolf Kiffmann, 1913), kvalitetna secesijska stavba, v kateri je bila Velika kavarna, pomembno zbirališče mariborskega meščanstva.
Literatura:
Marjeta CIGLENEČKI, Urbanistična podoba Maribora v 19. in 20. stoletju, Studia Historica Slovenica, 6/2-3, 2006, str. 531-556.
Jože CURK, Mariborsko gradbeništvo med sredinama 19. in 20. stoletja, Časopis za zgodovino in narodopisje, 75 (n. v. 40)/2-3, 2004, str. 301-331.
Jože CURK, Maribor. Vodnik po mestu in bližnji okolici, Maribor 2000.
Most, Nemci in Maribor. Stoletje preobratov. 1846-1946 (ur. Jerneja Ferlež), Maribor 2012, str. 202-207.
Gustav HERMANN, Der Neubau der Reichsstrassenbrücke über die Drau in Marburg. 2: Der eiserne überbau, Allgemeine Bauzeitung, 79, 1914 str. 45-58, fig. 40-44.
Anton HOCHSINGER, Der Neubau der Reichsstrassenbrücke über die Drau in Marburg. 1: Allgemeines und Unterbau, Allgemeine Bauzeitung, 79, 1914, str. 31-44, fig. 36-39.
Sabina LEŠNIK, Stoletni mariborski glavni most. Gradnja 1909-1913, otvoritev 23. avgusta 1913, spremembe na mostu. Predstavitev fotografskega gradiva iz fondov in zbirk Pokrajinskega arhiva Maribor, Maribor 2013 (Pokrajinski arhiv, Katalogi 38).
Breda MIHELIČ, Jelka PIRKOVIČ, Secesijska arhitektura v Sloveniji, Ljubljana 1997.
Jelka PIRKOVIČ, Fritz Friedriger in "mariborske stavbne zadeve", Fritz Friedriger in Maribor (1894-1920), Maribor 1999, str. 5-13.
Igor SAPAČ, Mostovi, v: Igor Sapač, Franci Lazarini, Arhitektura 19. stoletja na Slovenskem, Ljubljana 2014 (v tisku).
Igor SAPAČ, Katalog pomembnejših klasicističnih, bidermajerskih in historističnih arhitekturnih stvaritev na območju Republike Slovenije, v: Igor Sapač, Franci Lazarini, Arhitektura 19. stoletja na Slovenskem, Ljubljana 2014 (v tisku).
Franci Lazarini
(23. 9. 2014)
