UNIVERZA
Lokacija: Slomškov trg 15
Arhitekt: Adolf Baltzer, Franz Derwuschek; Boris Podrecca
Čas nastanka: 1884-1886; 1995-2000
Leta 1874 je Splošna hranilnica (Gemeinde Sparkasse) po sklepu gradbenega odbora kupila nekdanjo Röckenzamovo hišo na takratni Pfarrhofgasse 186, deset let pozneje pa si je na njenem mestu dala postaviti stavbo, ki velja za najlepšo neorenesančno in eno najkvalitetnejših historističnih stavb v mestu. Načrtovali so dvonadstropno stavbo z uradi v visokem pritličju, v letu pričetka gradnje pa je bilo sklenjeno, da bodo skupaj s hranilnico zgradili tudi dekliško šolo. Ob dograditvi leta 1886 so tako v stavbi delovale Splošna hranilnica, dekliška osnovna šola in meščanska šola. Zgradbo so postavili po načrtih arhitekta in stavbenika Adolfa Baltzerja, ki je v Mariboru deloval med letoma 1875 in 1927. Severno krilo je načrtoval stavbenik Franz Derwuschek, ki je v Mariboru deloval kot gradbenik med 1884 in 1898, ti načrti iz 1884 pa so njegovo prvo dokumentirano mariborsko delo. Na začelni strani palače so leta 1988 po načrtih arhitekta Branka Kocmuta (1921-2006) prizidali poslopje Univerzitetne knjižnice Maribor. Med letoma 1995 in 2000 so stavbo, ki obsega celotno zahodno stranico Slomškovega trga, po načrtih arhitekta Borisa Podrecce (1940) zlasti v notranjščini temeljito prenovili in preuredili za rektorat Univerze v Mariboru.
Stavba, ki svoje pročelje obrača k stolni cerkvi, je ob nastanku dobila enotno oblikovano, bogato plastično razčlenjeno zunanjščino, z vodoravnimi zidci, okenskimi obrobami, slepimi podokenskimi balustradnimi ograjami in podstrešnim konzolnim vencem. Vogala sta poudarjena v obliki stolpov s strešnimi balustradnimi čeli in prisekanima piramidalnima strehama. V pritličnem delu je globoka reliefna rustika, ki se v gornjih nadstropjih rahlja v nežnejše oblike. Odločno horizontalno naglašeno simetrično sedemnajstosno glavno fasado v osrednjem delu krasi rizalit, poudarjen s široko stebrno altano, balustradnim čelom in visoko kupolasto streho. Altano, ki obdaja glavni portal, nosijo štirje stebri na visokih podstavkih. Stranska vhoda vodita v bogato dekorirane veže, ki se odpirajo proti stopniščem. Notranjščina je bila zaradi dveh različnih funkcij stavbe izrazito dvodelna. Tako je bila monumentalna visoka obokana vhodna veža s pilastrsko členitvijo sten in dekorativnimi poslikavami funkcionalno manj pomembna od stopniščnih vež v stranskih delih. Stavba tudi ni dobila osrednje dvorane nad glavno vežo; za reprezentančne potrebe banke so uredili z razkošno dekorativno poslikanim stropom opremljeno sprejemno dvorano v visokem pritličju na južni strani glavne veže, šola pa je dobila večjo dvorano oziroma reprezentativno oblikovano telovadnico v visokem pritličju na severni strani glavne veže. Šolsko dvoramno stopnišče v severnem traktu so v vrhnji etaži bogato okrasili s stensko in stropno členitvijo ter opremili s kamnito balustradno ograjo, medtem ko je bilo bančno stopnišče v južnem traktu oblikovano skoraj povsem utilitarno, enako velja za dvoriščne fasade. Med zadnjo obnovo so v notranjščini v precejšnji meri ohranili dvodelnost zasnove, predelali dvoriščne fasade in jih opremili z novimi vertikalnimi komunikacijami ter preuredili dvoriščni prostor, pod katerim je nastala nova glavna univerzitetna dvorana. Pred poslopjem so v devetdesetih letih 19. stoletja zasadili nasad dreves, sredi katerega je dal direktor hranilnice postaviti spomenik bivšemu županu Andreju Tappeinerju (Josef Kassin, 1904). Ta spomenik so pozneje odstranili, prostor pred rektoratom pa krasi aleja velikanov (postavljena 1998-2000).
Glavna fasada Univerze je oblikovana v skladu s priljubljenimi tipskimi vzorci tistega časa, ki so temeljili na estetiki italijanskih renesančnih palač; podobno zasnovano fasado srečamo na dvorcu Welsbach pri Meiseldingu na avstrijskem Koroškem, ki so ga zgradili okoli leta 1899 po načrtih arhitekta Bierbauma.
Literatura:
Jože CURK, Mariborsko gradbeništvo med sredinama 19. in 20. stoletja, Časopis za zgodovino in narodopisje, 75, n. v. 40/2-3, 2004, str. 301-331.
Jože CURK, Maribor. Vodnik po mestu in bližnji okolici, Maribor 2000.
Jože CURK, Primož PREMZL, Mariborske vedute, Maribor 2004.
Jože CURK, Primož PREMZL, Maribor 2012. Evropska prestolnica kulture. Vodnik po mestu, Maribor 2012.
Iztok PREMROV, Arhitektura 19. stoletja v Mariboru, Časopis za zgodovino in narodopisje, n. v. 10/2, 1974, str. 341-380.
Igor SAPAČ, Katalog pomembnejših klasicističnih, bidermajerskih in historističnih arhitekturnih stvaritev na območju Republike Slovenije, v: Igor Sapač, Franci Lazarini, Arhitektura 19. stoletja na Slovenskem, Ljubljana 2014 (v tisku).
Zdenka SEMLIČ RAJH, Žiga OMAN, Lučka MLINARIČ, Maribor. Mesto, hiše, ljudje. Stavbna zgodovina starega mestnega jedra med sredino 18. stoletja in letom 1941, Maribor 2012.
Mojca ŠTUHEC, Arhitektura historicizma druge polovice 19. stoletja v Mariboru, Ljubljana 2008 (tipkopis diplomske naloge).
Prenova stavbe Univerze v Mariboru / Renewal of the building of University of Maribor (ur. Ludvik Toplak, Lučka Lorber), Maribor 2000.
Renata Komić Marn
(23. 9. 2014)
