Naziv: Vila Scherbaum
Naslov stavbe Ulica Heroja Tomšiča 5
Ustvarjalec: Leopold Theyer, Andreas Tschernitschek (Andrej Černiček), Robert Schmidt in Fritz Friedriger, Julius Glaser
Datacija: 1894-1896, 1908
Neorenesančno poslopje je dal v letih 1894-1896 zgraditi mariborski podjetnik Gustav Scherbaum. Z bratom Karlom sta od 1880-1901 pomagala voditi podjetje, ki ga je že leta 1875 (1872) ustanovil njun oče, Karl Scherbaum (1818-1901). Prvi mariborski parni mlin s pekarno in slaščičarno je bil tako uspešen, da si je Gustav ob nekdanji Ferdinandovi ulici, ki je iz središča mesta vodila v mestni park, lahko dal postaviti razkošno vilo po načrtih graškega arhitekta Leopolda Theyerja (1851-1937), ki jih je mestni stavbenik Andrej Černiček (1835-1892) med gradnjo, bržkone na zahtevo naročnika, nekoliko spremenil. Stavbno podjetje arhitektov Roberta Schmidta (1850-1928) in Fritza Friedrigerja (1894-1920) je leta 1895 naredilo načrt za konjušnico na koncu manjšega parka ob vili, Julij Glaser (1871-?1933) pa je avtor načrta za garažo iz 1908 (sl. 5), v kateri danes domuje gostinski lokal. Gustav Scherbaum je do smrti leta 1910 prebival v svoji vili, nato pa se je družina preselila v okoli leta 1910 po načrtih graškega arhitekta Hansa Prucknerja zgrajeno neobaročno palačo, t. i. Scherbaumov dvor, nasproti mariborskega gradu. Med prvo svetovno vojno je vilo Scherbaum zasedlo avstro-ogrsko vrhovno poveljstvo jugozahodne fronte, po vojni pa je v njej imela sedež mariborska oblast. Po letu 1930 se je v vili naselila gozdarska šola, po drugi svetovni vojni je v njej delovala OZNA, nato mestne politične organizacije, od leta 1958 pa v njej domuje Muzej narodne osvoboditve Maribor.
Vila je zgrajena v dokaj čistem neorenesančnem slogu brez pretiranega dekorativnega fasadnega okrasja (sl. 1); nad visokim, z rustiko okrašenim pritličjem se dviga prvo nadstropje, členjeno s pari renesančnih pilastrov in edikulnimi okni, tik pod streho pa stavbo obteka konzolni venec. Na severnem pročelju od tal do strešnega venca izstopa pomol, ki bi po Theyerjevem načrtu moral imeti simetrično na južni strani postavljen par (sl. 3), na vzhodnem, najbolj reprezentativnem pa stavbo krasi s stebri podprt renesančen balkon. Zahodna, dvoriščna stran vile (sl. 2) je zaradi simetrične tririzalitne zasnove bolj umirjena; v bolj izstopajočem srednjem rizalitu je glavni portal s tempeljskim čelom, ki sloni na prekladi, postavljeni na par toskanskih polstebrov.
Paladijevska vhodna veža, kjer banjasti obok s podpornimi stebri tvori par serlian, se na desni odpira v triramno slavnostno stopnišče, ki vodi v prvo nadstropje; po prvotnem načrtu, pred spremembo Černička, je bilo stopnišče postavljeno na levo stran vhodne veže (sl. 4). Sobe so v vseh etažah razporejene vzdolž dolgega hodnika, na severnem koncu katerega bi po Theyerjevem načrtu stalo pomožno stopnišče za posle. Prvotna oprema vile je izgubljena, v prvem nadstropju pa so se ohranili stari intarzirani parketi in lesene parapetne obloge.
Helena Seražin
(6. 8. 2014)
